Jedro

Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo v znesku 74,66 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka.

Obrazložitev

1. S sklepom, opr. št. P 337/2018 z dne 12. 2. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 311,69 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je namreč z vlogo z dne 7. 2. 2020 priglasila separatne stroške in sicer za pristop na narok z dne 24. 9. 2019 in na narok z dne 31. 1. 2012, ki se ni izvedel zaradi krivde nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bila tožena stranka pravilno vabljena na oba naroka, pa nanju ni pristopila. Tožena stranka izostanka ni opravičila in so zato stroški v zvezi s tema dvema narokoma nastali po njeni krivdi in jih je zato dolžna povrniti tožeči stranki. Odločilo je še o stroških po višini. Pri odločitvi je uporabilo določbo člena 156 ZPP.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu M. Š.. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pa navaja, da je na obeh narokih tožena stranka opravičila izostanek tožene stranke in predlagala preložitev naroka. V obeh primerih je preložitev predlagala zaradi trenutne bolezni, ki je nastopila pri hčerki. Tožena stranka je dne 24. 9. 2019 naknadno poslala pisno opravičilo, za 23. januarja 2020 pa tega ni predložila, kajti šlo je za bolezen njenega otroka. Mnenja je, da glede na izostanek tožene stranke ne bi bilo potrebno prelagati narokov, temveč bi lahko sodišče opravilo pripravljalni narok, saj je bil navzoč njen pooblaščenec in bi lahko zaslišalo toženo stranko, zato bi lahko sodišče opravilo narok kljub odsotnosti tožene stranke. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep razveljavi, ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru navaja, da tožena stranka ni podala opravičila za izostanek z dne 24. 9. 2019 na predpisanem obrazcu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožena stranka v spis vložila ustrezno opravičilo. Na naroku z dne 23. 1. 2020 je bila tožena stranka opozorjena, da bo morala plačati stroške, v kolikor opravičila ne bo predložila. Tožena stranka opravičila v danem roku ni predložila. Glede izostanka zaradi hčerke pa te navedbe predstavljajo pritožbeno novoto. Ne držijo pa tudi navedbe pooblaščenca, da bi lahko sodišče opravilo narok in toženo stranko zaslišalo. V takšnem primeru bi namreč za toženo stranko nastali še višji stroški, saj bi priglasila stroške za obravnavo, ne pa samo za pristop. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko ni opravilo naroka v odsotnosti tožene stranke. Tožeča stranka meni, da tožena stranka zavlačuje ta pravdni postopek in je mnenja, da pritožba ni utemeljena in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo člena 156 ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. To krivdo je sodišč prve stopnje ugotovilo v ravnanju tožene stranke, ki se obeh narokov, to je naroka za dne 24. 9. 2019 in 23. 1. 2020 ni udeležila in svojega izostanka tudi ni ustrezno opravičila. Tožena stranka se je sicer zavezala, da bo podala opravičilo in po določbi drugega odstavka 115. lena ZPP mora takšna oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila tožena stranka ni predložila, s tem ni opravičila svojega izostanka in so tako po njeni krivdi nastali stroški za prihod tožeče stranke na ta dva naroka kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

6. Neutemeljena je pritožba v nadaljevanju, ko navaja, da bi sodišče prve stopnje lahko opravilo oba naroka kljub odsotnosti tožene stranke. Iz razpravnih zapisnikov iz obeh narokov je razvidno, da tožena stranka kaj takšnega ni predlagala, v obeh primerih je predlagala preložitev naroka1. Na naroku dne 23. 1. 2020 je bila tožena stranka opozorjena, da mora predložiti potrdilo o opravičeni zadržanosti z tega naroka na predpisanem obrazcu, v nasprotnem primeru ji bo sodišče naložilo stroške, povezane s tem narokom. Ker je tako pooblaščenec tožene stranke predlagal, da se naroki preložijo, za kar je sodišče prve stopnje imelo pooblastilo v ZPP, je s tem povzročil stroške nasprotne stranke, kot jih je le-ta priglasila in sicer stroške odvetnika za pristop na oba naroka, ter potne stroške. Po višini se stroški pritožbeno ne izpodbijajo. Po določbi prvega odstavka 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez naroka.

7. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba tožene stranke neutemeljena in jo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo, kot jih je le-ta priglasila in sicer je priglasila 100 odvetniških točk po tar. št. 22/1, kar skupaj z materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 74,66 EUR. Te stroške mora tožena povrniti tožeči na način, kot je to odločeno v sklepu sodišča druge stopnje (vse po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).

1 Glej list. št. 100 in 126 spisa.