Jedro

Tožnik je v aprilu in maju 2021 delo opravljal na delovnem mestu skladiščnik IV. Toženka ga je razvrstila v zeleno skupino, kar je pomenilo upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) za 10 odstotkov delovnega časa in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v deležu 5 odstotkov.

Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni zavrnilo le na podlagi ugotovitve, da je toženka tožnika razvrstila v zeleno skupino, ampak je pravilno ugotavljalo, ali ga opravljanje dela (stiki z zunanjimi strankami oziroma osebami) upravičuje do višjega dodatka, do kakršnega so bili upravičeni delavci, uvrščeni v rumeno skupino.

Zveza:

V zvezi s stroškovno odločitvijo tožnik utemeljeno uveljavlja zmotno materialnopravno presojo (155. člen ZPP oziroma določbe Odvetniške tarife - OT), saj je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo strošek za končno poročilo stranki. Storitve, navedene v tarifni številki 43/2 OT, se priznajo le, kadar gre za samostojne storitve, ne pa, kot pri toženki, kadar so te že zajete v drugih tarifnih številkah (tarifni številki 16 OT).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točki II izreka, tako da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki, zniža na 618,06 EUR.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna toženka plačati tožniku: - 114,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2020 do plačila; - 295,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2020 do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da je dolžan tožnik toženki plačati pravdne stroške v višini 648,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (2020) - ZIUZEOP - člen 71, 71/6

2.Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo napačno odločitev. Že v dosedanjem postopku je zatrjeval, da je od marca do maja 2020 po ukazu nadrejenega opravljal delo v centralnem skladišču. Opravljal je redno delo v zvezi z materialno tehničnimi sredstvi. Delo je bilo ves čas enako. Imel je redne stike z zunanjimi dobavitelji, s pripadniki slovenske vojske in civilne zaščite. Stike je imel z večjim številom oseb. Redno je bil izpostavljen možnosti okužbe s koronavirusno boleznijo. Povzete tožbene navedbe je sodišče prve stopnje napačno ovrednotilo. Tožnik bi moral biti razvrščen v rumeno skupino, kar bi pomenilo upravičenost do višjega dodatka po 11. točki 39. člena KPJS in 71. členu ZIUZEOP. Sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza z vpogledom v knjigo vstopov in izstopov iz skladišča, kjer je delo opravljal tožnik. Neverjetno je, da ta knjiga ne bi obstajala; sodišče prve stopnje ne bi smelo verjeti priči A. A. Tožnik je delo opravljal v nevarnih pogojih, stikov ni imel le s pripadniki slovenske vojske, ampak tudi z drugimi osebami. To so potrdile priče B. B., C. C., D. D. Sodeloval je s pripadniki civilne zaščite pri postavljanju bolnice. Tožnik je trditve konkretiziral, potrdile so jih priče. Stikov z zunanjimi dobavitelji ni imel samoiniciativno, ampak v okviru dela. Dne 21. 4. 2020 je bil na službeni poti. V primerjavi s sodelavcema E. E. in F. F. je bil diskriminiran. Sodišče prve stopnje pri odločanju ne bi smelo upoštevati razpoložljivost finančnih sredstev toženke. Toženki ne bi smelo priznati nagrade za končno poročilo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in zahtevku ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Tožnik je v aprilu in maju 2021 delo opravljal na delovnem mestu skladiščnik IV. Toženka ga je razvrstila v zeleno skupino, kar je pomenilo upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) za 10 odstotkov delovnega časa in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v deležu 5 odstotkov. V pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je podal v tožbi in s katerimi je utemeljeval tožbeni zahtevek za plačilo višjih dodatkov, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/3, 155, 165, 165/1, 165/2, 227, 227/4, 286, 286/3, 350, 350/2, 353, 358, 358-5

5.Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je neverjetno, da knjiga vstopov in izstopov iz skladišča ne bi obstajala oziroma da sodišče prve stopnje ne bi smelo verjeti izpovedi A. A., saj njegovega dokaznega predloga, da toženko pozove k predložitvi knjige ni zavrnilo le iz razloga, ker je ugotovilo, da takšna listina ne obstaja, kar je poleg A. A. potrdil zaslišani B. B., ampak tudi, ker je tožnik dokazni predlog podal prepozno (v nasprotju s tretjim odstavkom 286. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), čemur v pritožbi ne oporeka.

6.Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni zavrnilo le na podlagi ugotovitve, da je toženka tožnika razvrstila v zeleno skupino, ampak je pravilno ugotavljalo, ali ga opravljanje dela (stiki z zunanjimi strankami oziroma osebami) upravičuje do višjega dodatka, do kakršnega so bili upravičeni delavci, uvrščeni v rumeno skupino. Na podlagi pravilne ocene skladnih izpovedi A. A. in B. B. je ugotovilo, da je bilo tožnikovo delo administrativno; vnašal je dokumentacijo v ustrezen program (H.). Izpovedi B. B. je verjelo tudi v delu, da je tožnik imel stike z zunanjimi dobavitelji; takšno izpoved sta potrdila C. C. in D. D., ter v delu, da delo, pri katerem bi bil v stiku z zunanjimi dobavitelji, ni bilo tožnikovo delo; opravljal ga je samoiniciativno. Pravilno je ocenilo s strani tožnika predložene evidenčne liste in na njihovi podlagi ugotovilo, da dokazujejo le obseg administrativnega dela. Tako pravilno ni ugotovilo, da bi tožnik v okviru svojega dela (z vednostjo nadrejenih) bil v stiku z zunanjimi strankami. Drugačne pritožbene navedbe so neutemeljene.

7.V pritožbi tožnik neutemeljeno izpostavlja izpoved B. B. Kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka zaslišanja na naroku za glavno obravnavo dne 9. 4. 2024, je priča, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, jasno izpovedal, da je tožnik delo opravljal v pisarni, sam pa je delo opravljal v skladišču. Izpovedal je tudi, kar poudarja tožnik, da so ga v primeru težav poklicali, kar je bilo skoraj vsakodnevno; koliko stikov je imel tožnik z zunanjimi strankami, pa ni znal natančno oceniti. Upoštevaje pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili ti stiki samoiniciativni, ki ji tožnik v pritožbi sicer nasprotuje, vendar nekonkretizirano, predvsem pa, da so v zeleno skupino uvrščeni delavci, ki imajo stikov malo, razvrstitev tožnika tudi ob upoštevanju povzete izpovedi ni nepravilna. Upoštevaje njegovo delo (in malo stikov) mu je toženka za vtoževana meseca pravilno plačala dodatek za delo v rizičnih razmerah za 10 odstotkov delovnega časa in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v deležu 5 odstotkov.

8.Ker se v zeleno skupino, kot navedeno, razvrstijo delavci, ki imajo stikov z zunanjimi strankami malo, za odločitev ni bistveno, da je tožnik 21. 4. 2020 opravil službeno pot v G., kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 39, 39-11

9.Očitek sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti navedb glede sodelovanja s civilno zaščito pri postavljanju bolnice se, kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, nanaša na čas, ko je tožnik navedeno delo opravljal. Na podlagi pravilne ocene izvedenih dokazov, predvsem izpovedi A. A., je utemeljeno sledilo navedbi toženke, da je bilo to delo v marcu 2020, ne v vtoževanih mesecih.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikovo primerjavo s sodelavcema E. E. in F. F., ki sta, kar z njegove strani ni bilo prerekano, opravljala drugačno delo (tudi delo varnostno-nadzorne službe). Pred sodiščem prve stopnje tudi ni prerekal toženkine navedbe, da vlada ni odobrila sredstev za izplačilo dodatkov za maj 2020. Pogoj za izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP, kot je določen v šestem odstavku tega člena (določitev obsega sredstev s strani vlade), je, kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, upoštevalo (le) kot dodatni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

11.V zvezi s stroškovno odločitvijo tožnik utemeljeno uveljavlja zmotno materialnopravno presojo (155. člen ZPP oziroma določbe Odvetniške tarife - OT), saj je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo strošek za končno poročilo stranki. Storitve, navedene v tarifni številki 43/2 OT, se priznajo le, kadar gre za samostojne storitve, ne pa, kot pri toženki, kadar so te že zajete v drugih tarifnih številkah (tarifni številki 16 OT). Pravilno priznani stroški, skupaj z materialnimi stroški, so v višini 1030,1 točke oziroma 618,06 EUR.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

12.Pritožbeno sodišče je delno utemeljeni pritožbi tožnika delno ugodilo in na podlagi 5. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo, tako da je s strani sodišča prve stopnje prisojene pravdne stroške ustrezno znižalo, kot je razvidno iz izreka.

13.Ker sicer niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, s katero je uspel v neznatnem delu (glede stroškovne odločitve), temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP.

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 16, 43, 43/2

-------------------------------

1V zeleno skupino se uvršča delavce, ki opravljajo strokovno, administrativno in drugo delo v pisarnah ali drugih delovnih prostorih, vključno z delom na doku, ki praviloma med opravljanjem dela niso v stiku z zunanjimi strankami oziroma osebami ali imajo takšnih stikov malo (spremembe in dopolnitve Usmeritev za določitev višine dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19)).

2Sodišče prve stopnje je, ker je toženka zanikala, da bi z listino razpolagala, na podlagi četrtega odstavka 227. člena ZPP izvedlo dokaze za ugotovitev tega dejstva. Ob izostanku drugih dokazov je utemeljeno verjelo skladnima izpovedbama prič oziroma štelo, da tožnik dejstva, da toženka z listino razpolaga, ni dokazal.

3Na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 9. 4. 2024. Pravočasno podan dokazni predlog (v prvi pripravljalni vlogi z dne 27. 11. 2020) je tožnik na naroku za glavno obravnavo dne 10. 10. 2023 umaknil.

Pridruženi dokumenti:*

4V rumeno skupino se uvršča delavce, ki so v stiku z večjim številom zunanjih strank oziroma oseb.

5Priča je uporabila izraz "H.", ker je vnašal dokumentacijo v program H.

6To dejstvo je štelo za dokazano.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

7Tožnik je bil v marcu 2020 razvrščen v višjo, rumeno skupino.

8Tožnik se neutemeljeno sklicuje na prepoved diskriminacije, saj ne zatrjuje neenake obravnave zaradi osebne okoliščine.

9V tarifni številki 43/2 OT je določen strošek (50 točk) za preglede listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu ter študij spisa, za vsake začete pol ure.