Jedro

Javni razpis je v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika je znašala 3,2564. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) zavrnil vlogo tožnika na javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini po programu Undergraduate Architecture School (AA Diploma) na ARB (Architects Registration Board)/RIBA (Royal Institute of British Architects), Architectural Association (AA) School of Architecture, Velika Britanija - v nadaljevanju: šola za arhitekturo v Londonu (točka 1 izreka); posebni stroški v tem postopku niso nastali (točka 2 izreka). Prvostopenjski organ je na podlagi Akta o preoblikovanju javne ustanove „Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS, javni sklad“ v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: Akt o preoblikovanju) in na podlagi 11. člena Splošnih pogojev za poslovanje Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: SPP) obravnaval prijavo tožnika na javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2014, objavljen v Uradnem listu RS, št. 114/13 in 24/14 (v nadaljevanju: javni razpis).

2. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil in navedel, da je javni razpis med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vsi kandidati, ki se prijavljajo za štipendiranje na tuji izobraževalni ustanovi za dodiplomski študij (kandidati pod točko A javnega razpisa), pod točko 5.19 določal, da morajo poleg ostalih razpisnih pogojev imeti povprečno oceno vsaj 4,1. Način izračunavanja je bil določen v točki 7.1 v zvezi s točko 6.12 javnega razpisa. Tožnik pa tega razpisnega pogoja, ki so bili sicer določeni kumulativno, ni izpolnjeval. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Navaja 51. člen Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: Zštip-1), ki določa merila. Ta morajo ustrezati namenu javnega razpisa. Če je namen štipendiranje socialno ogroženih, je glavno merilo dohodek oz. socialni status posameznika. Pritožbeni organ je navedel, da namen javnega razpisa določa štipenditor, ki tudi opredeli merila, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. V danem primeru pa ne gre za osebo zasebnega prava, marveč gre za osebo javnega prava, ki uresničuje javni interes. Tožena stranka je z merili oz. razpisnimi pogoji posegla v tožnikove pravice. Izobraževanje in štipendiranje sta v vzročni zvezi, kar tožnik opiše. Tožnik v tožbi utemeljuje različno naravo posameznih visokošolskih programov in dokazuje, da obstajajo razlike v zahtevanih sposobnostih za študijske programe s področja naravoslovja, tehnike in medicine. Tožena stranka pa je razpisala enoten javni razpis in enotne razpisne pogoje za različna področja in sicer za dodiplomski študij naravoslovja, tehnike in medicine. Pri tem je postavila enotne razpisne pogoje za pridobitev štipendije, med drugim tudi povprečje ocen najmanj 4,1 za vse kandidate. Ta pogoj pa je po mnenju tožnika diskriminatoren, saj enako merilo za vse kandidate povzroči neenakopraven položaj kandidatov in s tem diskriminacijo. Tožnik je uspešno opravil maturo in tudi mednarodni izpit iz angleškega jezika na višjem nivoju. Sprejet je bil na šolo, na katero so sprejeli le 50 od prijavljenih kandidatov, kar predstavlja izjemen dosežek.

4. Meni tudi, da so nedorečena merila za ocenjevanje prijav kandidatov, zlasti šolski uspeh in dosežki, ter navaja razloge. Končni izbor prejemnikov štipendije tudi ni bil v skladu z namenom javnega razpisa. Tožnik navaja konkreten primer prejemnika pozitivne odločbe A.A. Izpodbijana odločba je tožniku povzročila težko popravljivo škodo, saj se je že vpisal na šolo za arhitekturo v Londonu, pri čemer pa sam ne bo mogel poravnati vseh stroškov izobraževanja. Zato tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in o zadevi samo odloči ter prvostopenjskemu organu naloži, da je dolžan s tožnikom skleniti pogodbo o štipendiranju v skladu z ostalimi razpisnimi pogoji javnega razpisa Ad futura za študij v tujini za leto 2014. Podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da predstavlja pravno podlago za objavo javnega razpisa Akt o preoblikovanju, ki v 22. členu določa, da se merila za določitev upravičencev do sredstev ter pogoji za pridobitev sredstev in spodbud določajo v SPP. Na podlagi 3. člena SPP javne razpise oz. javne pozive za dodelitev sredstev z merili za določitev upravičencev do sredstev določa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije s Poslovnim načrtom za tekoče leto. V Poslovnem in finančnem načrtu za leto 2013 pa je bilo v zvezi z javnim razpisom štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2014 določeno, da bo javni razpis zagotavljal štipendije za študij v tujini prednostno na področju naravoslovja, tehnike ali medicine s ciljem zagotavljanja kadrov za tehnološki razvoj in inovacije v RS. Kot ciljna skupina so bili navedeni odlični študentje, ki odhajajo oz. so že na študiju v tujini. Vsakokratni poslovni in finančni načrt sprejema Vlada RS. Razpisni pogoji so določeni za vse kandidate enako. Tožnik napačno razlaga pojem diskriminacije.

6. Ni primerna tožnikova primerjava pogojev za vpis na določene študijske smeri z razpisnimi pogoji za pridobitev Ad futura štipendije. Štipenditor lahko v okviru zakonsko predvidenih omejitev opredeli razpisne pogoje in merila za bodoče štipendiste. Ni mogoče enačiti pogojev za sprejem na določeno fakulteto z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in meril za dodelitev štipendije. Kandidati morajo izpolnjevati vse, v javnem razpisu navedene razpisane pogoje (kumulativno). Tožnik želi z upoštevanjem drugih dosežkov doseči bolj ugodno obravnavo v smislu, da se mu kljub neizpolnjevanju razpisnega pogoja povprečne ocene (iz točke 5.19 javnega razpisa in sicer 4,1) dodeli štipendija. Dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih so le ena vrsta dosežkov, zaradi česar ni mogoče pritrdi tožniku, da se v arhitekturi kandidat ne more izkazati s svojimi dosežki, ker državna tekmovanja iz arhitekture za dijake ne obstojajo. Merila javnega razpisa so bila opredeljena široko prav z namenom, da zajemajo čim več možnih situacij in čim več možnih dosežkov kandidatov. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. Med strankama je v obravnavani zadevi sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrnil vlogo tožnika z dne 16. 4. 2014 na javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2014. Obravnavani javni razpis je v 2. točki (Predmet javnega razpisa) pod točko A določal dodiplomski oz. enovit magistrski študij na področju naravoslovja, tehnike ali medicine. Med strankama ni sporno, da je javni razpis v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika, izračunana iz zaključnih ocen 1., 2., 3. gimnazijskega programa na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani pa je znašala 3,2564, kar med strankama tudi ni sporno. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja v predmetnem postopku tako izhaja, da tožnik zahtevane povprečne ocene ni dosegel. Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.

10. Tožnik ugovarja, da mu zaradi vpisa v program arhitekture razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene vsaj 4,1) ni potrebno izpolniti, saj pri tem skupna povprečna ocena tožnika, izračunana iz zaključnih ocen 1., 2., 3. gimnazijskega programa na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani ni relevantna, pomembnejši so drugi kriteriji, kot so nadarjenost ali opravljen preizkus, na podlagi katerega je bil tožnik tudi sprejet na šolo za arhitekturo v Londonu. Ugovarja tudi, da se kandidati, ki se potegujejo za štipendiranje študija arhitekture ne morejo izkazati s svojimi dosežki na način, kot je bil naveden v javnem razpisu, saj niso mogli sodelovati na državnem tekmovanju. Tako opredeljeni razpisni pogoji posledično izločijo nekatere kategorije izobraževanja in s tem kršijo načelo enakosti pred zakonom. Po presoji sodišča tožnikovi ugovori o diskriminatornosti razpisnih pogojev niso utemeljeni.

11. Razpisni pogoji, kot so bili opredeljeni v predmetnem razpisu, ne postavljajo kandidatov z določeno osebno okoliščino v manj ugoden položaj. Navedeni so nevtralno in so bili z njimi tudi vsi kandidati predhodno seznanjeni, saj so bili v obravnavanem javnem razpisu eksplicitno navedeni v točki 5. Predmetni razpisni pogoji po mnenju sodišča glede na posameznikove osebne okoliščine nimajo za posledico manj ugodnega položaja določene skupine oseb. Pogoj iz točke 5.19 javnega razpisa in sicer povprečna ocena vsaj 4,1 je bil postavljen enako za vse kandidate. Če za določeno skupino tak pogoj ne bi veljal, bi bili s tem posledično ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in tako diskriminirani. Upravni organ pa ne sme ocenjevati vlog posameznih kandidatov na javni razpis glede navedb kandidatovih dosežkov izven razpisanih meril. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na odločitev o dodelitvi sredstev drugemu kandidatu in zahtevati enako odločitev. Pravico pa ima, da se prepriča, da so bili razpisni pogoji pri vseh prijavljenih kandidatih uporabljeni na enak način. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na javni razpis prijavili, obravnavani enako. Vsem kandidatom mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev sredstev (štipendije). Po presoji sodišča pa je takšna pravica v predmetni zadevi bila zagotovljena vsem kandidatom. Uspeh kandidatov mora biti odvisen od izpolnjevanja pogojev oz. kriterijev, ki so v javnem razpisu vnaprej določeni. Glede na specifično pravno naravo odločanja o sofinanciranju iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, je sodna presoja ustreznosti oz. vrednotenje na javni razpis prispelih vlog v vidika razpisnih pogojev, zadržana. V danem primeru pa med strankama ni sporno, da tožnik razpisnega pogoja povprečne ocene vsaj 4,1 iz 5.19 točke javnega razpisa nesporno ni izpolnjeval. 12. Javni razpis navaja tudi pravilno pravno podlago: Akt o preoblikovanju, SPP ter Poslovni in finančni načrt prvostopenjskega organa za leto 2013, ki ga je sprejela Vlada RS. Skladno z navedenim je v samem javnem razpisu naveden tudi njegov namen, ki je spodbuditi podjetne, inovativne, samoiniciativne kandidate, da s študijem v tujini pridobijo znanja in izkušnje, ki bodo povečale njihovo zaposljivost in s katerimi bodo lahko po zaključenem študiju s svojim delom pomembno prispevali k razvoju RS. Glede na tako opisan namen javnega razpisa so bili opredeljeni tudi razpisni pogoji (točka 5 javnega razpisa), ki pa so veljali za vse kandidate enako.

13. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in tudi ne očitanih kršitev ustavnih načel, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da naj v predmetnem sporu meritorno odloči, saj v danem primeru niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1 za spor polne jurisdikcije.

15. Sodišče je o zadevi odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.