Jedro

Ustavno sodišče RS je zavarovancem, za katere revizija ni bila opravljena, omogočilo, da sami zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Vendar je bil za vložitev takšne zahteve določen rok 60 dni od objave ustavne odločbe. Po sodni praksi gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pomeni, da so zahteve, vložene po 29. 6. 2015, če je 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2 že potekel, prepozne.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba št. ..., št. zadeve ... z dne 25. 5. 2017 in sklep št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 25. 1. 2017 ter da si ji ponovno odmeri starostna pokojnina.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je zmotno tolmačilo ustavno odločbo. Ustavno sodišče RS je sicer določilo rok 60 dni po objavi, vendar je dalo uživalcem pokojnine, če toženec ni opravil revizije, možnost, da preverijo, ali so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plač, ki bi se moral všteti v pokojninsko osnovo. Ker toženec razpolaga s podatki Centralne evidence lastninskega preoblikovanja podjetij o zavarovancih in plačah, s katerimi so sodelovali pri notranjem odkupu, revizija teh podatkov sploh ni bila potrebna, temveč bi moral pokojnino ponovno odmeriti po 2. točki izreka ustavne odločbe v 60-ih dneh po uradni dolžnosti. Toženec je sodelavki izdal odločbo o ponovni odmeri pokojnine, ne da bi bila opravljena revizija podatkov v A. Odločitev toženca, da kljub verodostojnim podatkom centralne evidence samo nekaterim uživalcem ponovno odmeri pokojnino, je samovoljna. Revizija podatkov po 3. točki izreka ustavne odločbe ni bila opravljena.

Za ustavno odločbo je izvedela slučajno v novembru 2016, ne da bi jo o tem obvestila delodajalec ali toženec. Ponovne odmere v 10-letnem roku iz 183. člena ZPIZ-2 ni mogla uveljavljati, saj je bila ustavna odločba izdana šele 15 let po upokojitvi. Zaradi nepravilno odmerjene pokojnine je oškodovana. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih predlogov, zato je v podrejenem položaju. Podane so kršitve 2., 14. in 50. člena Ustave RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Glede na pritožbene navedbe je potrebno dodati predvsem naslednje.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja zakonitosti zavrženja zahteve za revizijo podatkov o plačah in ponovno odmero pokojnine. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila zahteva vložena prepozno, to je po izteku 60-dnevnega roka. Da je obravnavana zahteva prepozna in je posledično ni dopustno obravnavati po vsebini, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Pomeni, da ni nobene potrebe, da bi se izvajali kakršni koli dokazi v smeri vsebinskega razčiščevanja zadeve.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v ustavni odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 20152. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je bil prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)3 neustaven (1. točka izreka), ker ni zagotavljal t. i. neprave obnove postopka. Z 2. točko izreka je toženemu zavodu odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ).4 Hkrati je zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (3. točka izreka).

Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, je bilo z ustavno odločbo tožencu naloženo, da po uradni dolžnosti v roku 60 dni po objavi te odločbe opravi ponovno odmero pokojnine vsem tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere v postopkih revizije ugotovi, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet. Hkrati je Ustavno sodišče RS zavarovancem, za katere revizija ni bila opravljena, omogočilo, da sami zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.

Vendar je bil za vložitev takšne zahteve določen rok 60 dni od objave ustavne odločbe. Določen je bil v korist uživalcev pokojnine, pri katerih je od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine preteklo že več kot deset let, saj na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)5 ne bi mogli uveljavljati neprave obnove, ki določa rok desetih let od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Odločba US je bila v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015 in se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Po sodni praksi6 gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pomeni, da so zahteve, vložene po 29. 6. 2015, če je 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2 že potekel, prepozne.

7. Ob vložitvi zahteve za revizijo podatkov o plači in ponovno odmero pokojnine je v konkretni zadevi zagotovo preteklo že več kot deset let od vročitve odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine.7 Ker toženec revizije podatkov za tožnico ni opravil, za ponovno odmero pokojnine po uradni dolžnosti v 2. točki ustavne odločbe ni podlage. To, da so podatki o zavarovancih, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju podjetij, razvidni iz Centralne evidence lastninskega preoblikovanja podjetij, samo po sebi še ne pomeni, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se je vštel v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 oziroma da so izpolnjeni pogoji za vštetje tega dela plače v pokojninsko osnovo, kot zmotno meni pritožnica. Navedeno dejstvo je potrebno v predsodnem upravnem postopku, tudi v postopku revizije šele ugotoviti. Na podlagi zapisnika o reviziji podatkov o plačah, ki se vodijo v matični evidenci toženca, je potrebno te podatke ustrezno popraviti. Tožnica je po 3. točki izreka ustavne odločbe lahko revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine zahtevala sama do 29. 6. 2015. Njeno stališče, da bi ji toženec moral pokojnino na novo odmeriti po uradni dolžnosti, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Ker je bila obravnavana zahteva podana šele 16. 11. 2016, je nedvomno prepozna. To pa je za odločitev v zadevi edino relevantno. Pomeni namreč, da je ob zamujenem 10-letnem roku za nepravo obnovo iz 183. člena ZPIZ-2, zamudila 60-dnevni rok za revizijo in ponovno odmero pokojnine, določen z ustavno odločbo. Pritožnica se ne more uspešno sklicevati na drugačno odločitev v zadevi bivše sodelavke8, v kateri je bila pokojnina na novo odmerjena v nepravi obnovi postopka, ker še ni potekel 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2. Torej ne gre za pravno primerljivi, še manj identični zadevi.

8. Vse predhodno navedeno pomeni, da je bila z dokončno odločbo zahteva za revizijo in ponovno odmero pokojnine zakonito zavržena po 3. točki 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)9, tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih aktov ter ponovno odmero pokojnine pa utemeljeno zavrnjen. Iz obrazloženih razlogov zatrjevane kršitve 2., 14., in 50. člena Ustave RS10 niso podane. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ostale pritožbene navedbe od tega, da je toženec niti delodajalec nista seznanila z ustavno odločbo, da je oškodovana, in nekatere druge za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks je končno potrebno le še pojasniti, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj po 71. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)11 sodne takse ne plačujejo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 30/2015. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 102/92 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 6 Na primer Psp 256/2017, 424/2017. 7 Z odločbo z dne 11. 10. 2000, vročeno 14. 10. 2000 ji je bila priznana pravica do starostne pokojnine od 6. 10. 2000 dalje. 8 Priloga A/5. 9 Ur. l. RS, št. 64/2007 uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 11 Ur. l. RS, št. 4/2004 s spremembami.