Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na podatke GURS, da znaša vrednost tožničine nepremičnine 168.328,00 EUR, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Zato je pravilno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem pod opr. št. P 112/2011 in v postopku mediacije zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ter kot oprostitev stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka v postopku vpogledala v prošnjo tožnice za bpp, obračun pokojnin prosilke za mesec avgust, september in december 2011, sodno odpoved najemne pogodbe z dne 12. 12. 2011, register transakcijskih računov pri AJPES, bazo podatkov Geodetske uprave RS (GURS), Centralni register prebivalstva RS, bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bazo Klirinško depotne družbe in elektronsko vodeno Zemljiško knjigo. Na podlagi pridobljenih dokumentov in dokazil, priloženih k prošnji, je ugotovila, da premoženje prosilke presega višino mejnega zneska 13.780 EUR, kar po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Iz baze podatkov GURS namreč izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine št. stavbe 650, št. dela stavbe 1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu A., kjer tožnica ne živi. Skupna vrednost nepremičnine po podatkih pridobljenih iz vpogleda v register GURS znaša 168.328,00 EUR. Iz elektronsko vodene Zemljiške knjige pa izhaja, da na nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, zato tožnica dejansko lahko z njo razpolaga v pravnem prometu. Ker tožnica z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja že presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja in v presojo njenega lastnega dohodka.
Tožnica se ne strinja s toženo stranko, ko je zavrnila njeno prošnjo za bpp zaradi višine vrednosti premoženja, ki predstavlja hišo v A., da navedena hiša ni stanovanjska hiša, temveč je gospodarsko poslopje (hlev, klet, drvarnica, garaža) s stanovanjem. Garaža in drvarnica sta bili zgrajeni leta 1987 z lokacijsko dokumentacijo, ker pa se je steber na zadnji strani pogrezal, je družina Begusch to stran pozidala tako, da je nastalo stanovanje. Za gradnjo je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Meni tudi, da cena stavbe ni pravilna, je previsoka, saj gospodarskega poslopja ne izkorišča, ker ne kmetuje. V nadaljevanju tožbe pojasnjuje svoje sporno pravno razmerje z B.B., ki naj bi ji dolgoval plačilo najemnine ter obratovalne stroške. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je tožena stranka utemeljila zavrnitev tožničine prošnje za bpp. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih v sodbi ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Dodaja, da se v skladu s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28, 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Ker so bile omenjene določbe ZSV na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) razveljavljene, je pri ugotavljanju premoženja potrebno uporabiti določbo II. poglavja ZSVarRPre, v katerem so nadomeščene prej citirane razveljavljene določbe. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 se brezplačna pravna pomoč v letu 2012 ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po določbah ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Ob ugotovitvi, glede na pridobljene podatke GURS, da znaša vrednost tožničine nepremičnine 168.328,00 EUR, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Zato je pravilno odločila, ko je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.
Tožnica v tožbi ugovarja, da sporna hiša (na naslovu A.) ni stanovanjska hiša, temveč gospodarsko poslopje s stanovanjem. Ta okoliščina za odločitev v zadevi ni pomembna. Za odločitev v zadevi je namreč odločilna vrednost celotne tožničine nepremičnine in presoja, ali nepremičnina presega mejni znesek 13.780, 00 EUR, ki še omogoča uresničitev pravice do brezplačne pravne pomoči. Tožnica je v tožbi tudi zatrjevala, da vrednost nepremičnine ni pravilno določena, gospodarskega poslopja namreč ne izkorišča, ker sama ne kmetuje. Ta tožbeni ugovor po presoji sodišča ni utemeljen. Podatki pridobljeni od GURS so uradni podatki, katere bi tožnica sicer lahko izpodbila, vendar le s konkretnimi navedbami o vrednosti nepremičnine. Kakšna naj bi bila pravilno določena vrednost sporne nepremičnine tožnica v tožbi ni navedla, prav tako ni zatrjevala, da vrednost nepremičnine ne presega 13.780,00 EUR.
Pravno neupoštevni so ugovori, ki se nanašajo na spore tožnice, ki izvirajo iz najemnega razmerja z B.B. Ti ugovori se namreč ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijane odločbe.
Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.