Jedro

1. Sodišče je vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja ter izbris zaznambe izvršbe in vknjižene zastavne pravice na predmetnih nepremičninah dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 89. člena ZZK-1. Ker ima zaznamba izvršbe skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 tudi za posledico, da takšen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko začne učinkovati zaznamba izvršbe, pa se izkažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da predmetni sklep o izročitvi ne more učinkovati proti pritožniku D.Š., ker naj bi pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V. v komasacijskem postopku dne 7.2.2007. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 2 z dne 5.2.2007, v zvezi s sklepom I 2 z dne 3.9.1999 pri predmetni nepremičnini zaznamovan z učinkom z dne 13.2.2007, medtem ko je D.Š. lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobil z vpisom v zemljiško knjigo z dne 29.5.2009. 2. Pri predmetnih nepremičninah je bil zaznamovan začetek komasacijskega postopka, vendar takšna zaznamba ni ovira za pridobitve lastninske pravice v izvršbi.

Izrek

Pritožbi udeležencev A.K. z dne 16.12.2011 in D.Š. z dne 29.12.2011 se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje Sdn 1 z dne 29.11.2011.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovora udeleženke A.K. z dne 14.9.2011 in D.Š. z dne 14.9.2011 in potrdila sklep Dn št. 1 z dne 19.8.2011. Zoper navedeni sklep sta udeleženca A.K. (dne 16.12.2011) in D.Š. (29.12.2011) vložila laični pritožbi.

A.K. v svoji pritožbi najprej navaja, da sodišče v svoji odločitvi o ugovoru ni ugotavljalo upravičenosti njenih navedb, jih ni v ničemer zavrnilo in tako ni utemeljilo svoje odločitve. Poudarja, da so sporne nepremičnine od zaznambe v zemljiški knjigi z dne 13.4.2005 dalje v razlastitvenem postopku – komasaciji, ki jo vodi upravni organ. Tek tega postopka predpostavlja uporabo specialnega predpisa, in sicer Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v drugem odstavku 60. člena, ki določa prepoved prodaje oziroma določa izjemo, za katero pa predpisuje listino – Potrdilo, ki je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, skladno z določbo 124. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). Ne drži navedba sodišča v izpodbijanem sklepu, da je v ugovoru navajala, da se vpis ne bi smel opraviti zaradi nepravilnosti v izvršilnem postopku, pač pa je izvršilni postopek izpostavila s ciljem dokazati, da je v času komasacije prepovedan celotni promet z zemljišči. Za izjemo pa mora obstajati listina – Potrdilo in če le-te ni, vpis ni dovoljen. Za predmetna zemljišča takšno potrdilo ni bilo izdano, zato vpis ni dovoljen (124. člen ZZK). Opozarja na zakonodajalčev namen 60. člena ZKZ, s katerim je hotel zakonodajalec v povezavi z drugim odstavkom 62. člena ZKZ izključiti možnost ustvarjanja vzporednih lastninskih in stvarnih pravic na zemljiščih v komasaciji. Glede nepremičnine parcele št. 207/4 k.o. V. navaja, da so skladno z omenjeno zaznambo komasacije z dne 13.4.2005 tudi pri tej nepremičnini vsi vpisi za tem pravno brez učinka, saj niso skladni z dejanskim stanjem v komasacijskem skladu, kjer se je 7.2.2007 izvedel promet, potrjen s strani komasacijskega sklada. V razmerju do podatkov zemljiške knjige je namreč stanje glede lastninskih pravic po dejanskem stanju v komasacijskem skladu tisto, ki se upošteva in se torej ne upošteva stanje v zemljiški knjigi. Iz tega naslova je vsak vpis na podlagi I 1, izveden po 13.1.2007 brez pravnega učinka in ne učinkuje na zakonitega imenika lastninske pravice D.Š., ki je to postal 7.2.2007 v komasacijskem skladu, na bremen prostem zemljišču. Opozarja še na dejstvo, da je bila dovoljena obnova postopka, v katerem je bila z upravno odločbo dana odobritev pravnega posla po postopku I 1. Vsebinsko podobne so pritožbene navedbe udeleženca D.Š. Slednji v svoji pritožbi poleg zgoraj navedenih razlogov podrobno pojasnjuje način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini parcela št. 207/4 k.o. V. Poudarja, da je postal lastnik predmetne nepremičnine, proste bremen, dne 7.2.2007 v komasacijskem postopku po odločbi o novi razdelitvi zemljišč. Na tako pridobljeno lastninsko pravico ne vpliva nobena druga lastninska ali stvarna pravica, ki bi zemljiškoknjižno učinkovala šele po 13.2.2007 na podlagi postopka I 1. Vpis z dne 29.5.2009, ki ga uporablja sodišče, je tako napačen in nezakonit, saj njegova lastninska pravica izhaja iz 62. člena ZKZ, na dan 7.2.2007. Razlaga učinkov vpisa, kot jo podaja sodišče, za predmetno zadevo ni pravno pomembna, saj sodišče le presoja ali so izpolnjeni pogoji za vpis v zemljiško knjigo (124. člen ZZK), v konkretnem primeru pa sodišče tega ni naredilo.

Pritožbi sta neutemeljeni.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje (sodniška pomočnica) s sklepom z dne 19.8.2011 na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti o izročitvi nepremičnin kupcu In 1 z dne 7.6.2010 pri nepremičninah parc. št. 86/0, parc. št. 157/0, parc. št. 162/0, parc. št. 85/2, parc. št. 138/0, parc. št. 212/0, parc. št. 140/2, parc. št. 139/0, parc. št. 140/1, parc. št. 85/3, parc. št. 85/1, parc. št. 159/0, vse k.o. V., last A.K. do 14/16 (7/8) ter pri nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V., last D.Š.; dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist S.E. do celote. Na podlagi tega sklepa je pri navedenih nepremičninah dovolilo še izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe zastavne pravice pod Dn. št. 2 in zaznambo spremembe zastavnega upnika pod Dn. št. 3. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovora udeležencev zavrnila in sklep potrdila.

Neutemeljene so pritožbene navedbe pritožnikov, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na njune ugovorne navedbe. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo in utemeljilo svojo odločitev in se pritožbeno sodišče z obrazložitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja. Pravilno je tako pojasnilo, da je vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja ter izbris zaznambe izvršbe in vknjižene zastavne pravice na predmetnih nepremičninah dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ker ima zaznamba izvršbe skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 tudi za posledico, da takšen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko začne učinkovati zaznamba izvršbe, pa se izkažejo za neutemeljene tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da predmetni sklep o izročitvi ne more učinkovati proti pritožniku D.Š., ker naj bi pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V. v komasacijskem postopku dne 7.2.2007. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 2 z dne 5.2.2007, v zvezi s sklepom I 2 z dne 3.9.1999 pri predmetni nepremičnini zaznamovan z učinkom z dne 13.2.2007, medtem ko je D.Š., kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobil z vpisom v zemljiško knjigo z dne 29.5.2009. Zaključek sodišča prve stopnje, da sklep o izvršbi in sklep o izročitvi učinkujeta tudi zoper pritožnika, je torej pravno pravilen in ga pritožbi nista uspeli omajati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer držijo pritožbene navedbe, da je pri predmetnih nepremičninah zaznamovan začetek komasacijskega postopka (razlastitveni postopek) z začetkom učinkovanja z dne 13.4.2005, vendar takšna zaznamba ni ovira za pridobitve lastninske pravice v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, 112. člen ZZK-1, odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-85/09), za kar se zavzemata pritožbi. Strinjati se je zato s sodiščem prve stopnje, da so ugovorne (in vsebinsko enake pritožbene) navedbe, ki se sklicujejo na pravne posledice uvedbe komasacijskega postopka in zaznambe le-tega v zemljiški knjigi, za predmetni zemljiškoknjižni postopek pravno nepomembne in bi jih pritožnika lahko uveljavljala le v izvršilnem postopku. Pritožbeno sodišče poudarja, da je zemljiškoknjižni postopek formalni postopek (124. člen ZZK-1), kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče presoja le formalne pogoje z vpis. O pogojih za vpis odloča le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne sme pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, presojati materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

Glede na obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, pritožbi udeležencev A.K. in D.Š. pa neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29.11.2011 (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).