Izpolnjevanje zdravstvenih vprašalnikov pri zobozdravstvenih storitvah

Datum

04.02.2026

Številka

07121-1/2026/89

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Privolitev, Statistika in raziskovanje

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 27. 1. 2026 prejeli vaše obvestilo o dveh domnevno neustreznih vprašalnikih, ki ste jih v zobozdravstveni ambulanti kot pacient prejeli v izpolnitev in podpis, in sicer enega v zdravstvenem domu in enega pri koncesionarju. Na obeh je navedeno, da ga priporoča FDI. Zanima vas, ali gre za predpisano obveznost, da izpolnite tak vprašalnik in ali je tak vprašalnik dovoljen, saj nima nujno zveze z zdravstvenim posegom, zlasti npr. vprašanje o zakonskem stanu in poklicu.

Vaše drugo vprašanje se nanaša na ustreznost pisne izjave (ne na zgornjem vprašalniku) o tem, da »pristanete na uporabo fotodokumentacije v medicinskoznanstvene, strokovne in učne namene, pri kateri se javnosti ne bo razkrila pacientova identiteta«.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.Po mnenju IP je dopustno, da izvajalec zobozdravstvenih storitev pacientu ponudi v izpolnitev avtoanamnestični zdravstveni vprašalnik z namenom zagotavljanja kakovostne, primerne in varne zdravstvene oskrbe in če gre za vprašanja, ki so strokovno relevantna za ta namen ter se po zakonu lahko vodijo v osnovni zdravstveni dokumentaciji.

Pacient je na podlagi 54. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) »dolžan dati pristojnemu zdravniku vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno obravnavo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa, ter ga obvestiti o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem«.

Vendar to ne pomeni, da se pacient ne more svobodno odločiti, ali bo tak vprašalnik izpolnil, v kakšnem obsegu in s kakšno vsebino. Izvajalec zdravstvene dejavnosti ne more pogojevati izvedbe zdravstvene storitve z izpolnitvijo vprašalnika.

Podatki o pacientovem delu oziroma zaposlitvi, delovnem mestu, izobrazbi, poklicu in delodajalcu se lahko zbirajo v osnovni zdravstveni dokumentaciji. Podatek o pacientovem zakonskem stanu se v osnovni zdravstveni dokumentaciji lahko zbira, če je potreben za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

2.Opisana privolitev za uporabo fotodokumentacije za znanstvenoraziskovalni namen načeloma ne bi bila veljavna, ker v konkretnem primeru ne izpolnjuje pogoja informiranosti, razlikovalnosti in prostovoljnosti.

Obrazložitev

Izvajalec zdravstvene dejavnosti ali pa zdravnik se lahko sam odloči, ali bo pridobil anamnezo pacienta ob ustnem razgovoru s pacientom ali pisno na podlagi vprašalnika. V obeh primerih ima pridobivanje anamneze enako funkcijo in enako podlago, res pa je, da je pridobivanje anamneze z vprašalnikom manj individualizirano. Razlogi za uvedbo vprašalnikov so zlasti:

-spodbujanje samoodgovornosti pacientov (tudi v pacientovo korist),

-potreba po popolnem zajemu vseh potrebnih podatkov od vsakega pacienta (tudi v pacientovo korist),

-racionalizacija dela (tudi v pacientovo korist),

-dokazna vrednost v primeru ugotavljanja odgovornosti za rezultate zdravstvene oskrbe (tudi v pacientovo korist),

-potrebnost podatkov za kvalitetno, primerno in varno izvedbo zdravstvene oskrbe (zlasti v  pacientovo korist),

-potrebnost podatkov za izvedbo primernih ukrepov za varstvo zdravja zdravstvenega osebja in drugih pacientov  in

-nenazadnje tudi priporočila, smernice in drugi neobvezujoči akti nacionalnih in mednarodnih organizacij.

Nadalje je treba pojasniti, da je v skladu z zgoraj navedenim členom ZPacP pacient dolžan razkriti relevantno zdravstveno stanje v okviru izbrane zdravstvene storitve. Toda ne gre za absolutno in sankcionirano dolžnost. Pacient namreč lahko zamolči anamnestične podatke, vendar v tem primeru lahko nosi odgovornost za neustrezne izide lastne zdravstvene oskrbe ali za škodo, ki jo utrpijo drugi. Način izpolnjevanja, vsebina odgovorov ter odločitev o tem, ali bo pacient vprašalnik sploh izpolnil, je izključno v rokah posameznega pacienta in je s tem ločena od vprašanja dopustnosti zbiranja podatkov. Izpolnjene vprašalnike oziroma njihovo vsebino je dopustno hraniti v okviru zdravstvene dokumentacije, in sicer v fizični ali elektronski obliki.

Načelo najmanjšega obsega podatkov iz 5. člena Splošne uredbe zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Vendar IP ne more vnaprej in izven nadzornega postopka konkretno presojati, ali so posamezna vprašanja na vprašalniku po vsebini in obsegu primerna, saj gre za strokovno medicinsko vprašanje.

Priporočila, smernice in drugi neobvezujoči dokumenti mednarodnih organizacij ne predstavljajo ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena Splošne uredbe. Ti lahko potencialno zgolj prispevajo k oceni, da gre za medicinsko relevantna vprašanja. V konkretnem primeru je pravna podlaga, v smislu 9. člena Splošne uredbe, v 26. členu Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ), ki ureja vsebino osnovne zdravstvene dokumentacije, kamor spada tudi anamneza.  

Dodajamo še dve informaciji:

-Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti mora posameznikom zagotoviti informacije o obdelavi osebnih podatkov kot to zahtevata 13. in 14. člen Splošne uredbe, na primer informacije o namenih obdelave, pravni podlagi, obveznost ali neobveznosti zagotovitve podatkov, uporabnikih podatkov, hrambi podatkov, pravicah posameznikov v zvezi z obdelavo podatkov itd. Informacije se lahko zagotovijo tudi na samih obrazcih (npr. na vprašalnikih), vendar to ni edini način informiranja, saj so pojasnila lahko zagotovljena tudi na spletni strani izvajalca;

-Če bodo v bodočnosti podatki iz takega vprašalnika vsebovani tudi v Centralnem elektronskem zdravstvenem zapisu (CeZZ; sedanji CRPP), bo pacient, v skladu z novim Zakonom o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ), lahko tudi prepovedal dostop do (vseh) podatkov v CeZZ posameznim izvajalcem in tudi zdravstvenim delavcem.

Na podlagi povedanega lahko povzamemo, da je končna odločitev o razkritju osebnih podatkov v rokah pacienta, tako kot je tudi privolitev v zdravstveno oskrbo prepuščena popolni avtonomiji pacienta. Ob zavrnitvi, nepopolnih ali neresničnih navedbah je tisti, ki nosi morebitne (zdravstvene) posledice, samo pacient.

Glede pacientove privolitve v uporabo fotodokumentacije za raziskave, ki ste jo prav tako priložili, pojasnjujemo, da v konkretnem primeru podana privolitev najverjetneje ne bi imela veljavnih učinkov, ker izvajalec ni pojasnil:

-kdo bo podatke obdeloval,

-kateri osebni podatki se bodo obdelovali in kaj bo obsegalo gradivo,

-ali in komu jih bo posredoval,

-na katerem znanstvenem področju se bodo izvajalec raziskave,

-kakšne so pravice pacienta v zvezi z obdelavo podatkov in samo privolitvijo in

-kakšen je rok hrambe dokumentacije.

Poleg tega konkretna privolitvena izjava ni ustrezno ločena od ostalih privolitvenih izjav (ki se ne nanašajo na isti namen), zaradi česar ni možno govoriti o ustrezni razlikovalnosti ter o popolni prostovoljnosti izjavljanja.

V pomoč sta vam lahko tudi mnenji IP št. 07121-1/2022/926 in 0712-1/2019/1213, ki sta dostopni na spletni strani IP.

Prijazen pozdrav.

Pripravil: dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka