Jedro

Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za oprostitev plačila prispevka za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. V obrazložitvi je navedel, da je prejel dopis CSD Krško št. 1231-5089/2012 z dne 31. 5. 2016, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, zato glede na drugi in tretji odstavek 32. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) ni podlage za oprostitev plačila RTV prispevka iz razloga, ker zavezanec ni izkazal socialne ogroženosti. Dejstvo, da je prejemnik veteranskega dodatka, ni relevantno, ker se ta prejemek ne uvršča med socialne prejemke po predpisih, ki so pogoj za oprostitev.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil ter soglašal z razlogi prvostopnega organa.

3. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo organa in ne soglaša z njenimi razlogi, iz katerih izhaja, da ni upravičen do oprostitve RTV naročnine. Meni, da toženka ne upošteva dejstva, da je prejemnik veteranskega dodatka v višini 295,00 EUR. V obrazložitvi navaja, da zakonska določba jasno določa, da lahko zavezanci, ki so socialno ogroženi, uveljavljajo oprostitev plačevanja le na podlagi odločbe organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka. Res mu tovrstna odločba ni bila izdana, res pa je tudi, da višina veteranskega dodatka ne presega denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka, katerega nekateri prejemajo, pa so oproščeni plačila RTV prispevka. Glede na to, da veteranski dodatek, ki ga prejema, ne presega denarne socialne pomoči, meni, da je upravičen do oprostitve plačila RTV prispevka. V dopolnitvi tožbe predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih razlogih iz odločbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev organa o zavrnitvi zahteve tožnika za oprostitev plačila prispevka za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Ni sporno, da je tožnik zavezanec za plačilo prispevka, kot to določa prvi odstavek 31. člena ZRTVS-1. Sporno pa je, ali je tožnikovo premoženjsko stanje podlaga za oprostitev mesečnega prispevka, kot to omogoča ZRTVS-1 v drugem odstavku 32. člena.

7. Po 1. alineji drugega odstavka 32. člena ZRTVS-1, navedeno dejansko stanje zatrjuje tožnik zase, so socialno ogroženi zavezanci oproščeni plačila prispevka. Tožnik namreč navaja, da je kot prejemnik veteranskega dodatka, kot sodišče razume za tožnika edinega prejemka, upravičen do oprostitve, ker je socialno ogrožen, saj veteranski dodatek ne presega višine denarne socialne pomoči. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ni prejemnik socialne pomoči ali varstvenega dodatka, navedeno pa tudi izhaja iz dopisa CSD Krško z dne 31. 5. 2016. 8. Ugovora tožnika sodišče ne more upoštevati. Po tretjem odstavku 32. člena ZRTVS-1 se za socialno ogrožene iz 1. alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Po četrtem odstavku pa osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja prispevka le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka.

9. Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno in povzeto dejansko stanje in materialne določbe, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil , da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1. Tožnikovo zatrjevanje v tožbi, da s prejemom veteranskega dodatka ni v boljšem gmotnem položaju kot prejemniki socialne pomoči, ni pravno relevantno, glede na zakonske določbe, ki določajo kot socialno ogrožene le prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Poleg tega pa veteranski dodatek nima narave socialnega prejemka (podlaga zanj je v Zakonu o vojnih veteranih) ter se ne uvršča med podlage, ki urejajo socialno varstvene prejemke. Ker torej tožnik ni izpolnil pogojev za oprostitev, je njegova tožba neutemeljena.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.