Jedro

Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točki II izreka s p r e m e n i, tako da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P. z dne 11.09.2003 razveljavi v točki II izreka tudi glede zneska 149.940,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08.04.2001 dalje in bo glede zahtevka za ta znesek iz točke I in III sklepa o izvršbi odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 11.09.2003 delno razveljavilo in sicer za znesek glavnice v višini 128.520,00 SIT po računu št. 201/2001 z dne 13.04.2001 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.04.2001 dalje do plačila in za izvršilne stroške v višini 12.420,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.09.2003 dalje do plačila in v razveljavljenem delu izvršilni predlog zavrnilo ter postopek ustavilo, v preostalem delu, torej glede zneska 149.940,00 SIT s pripadki pa ugovor dolžnika zavrnilo. Obenem je odločilo še o stroških postopka, tako da jih je upnik dolžan dolžniku povrniti v znesku 3.496,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.02.2006 dalje do plačila.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in sicer le v izreku, v katerem je ugovor dolžnika zavrnjen. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga v tem delu razveljavitev sklepa. V pritožbi navaja, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi tudi v tem delu obrazloženo ugovarjal, saj je jasno povedal, da terjatev upnika ne obstaja glede na to, da upnik ni predložil nobene naročilnice ali dobavnice.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo, ravnalo v nasprotju z določilom 2.odst. 53.čl. v zvezi z 2.odst. 61.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je mogoče dolžnikov ugovor tudi v tem delu šteti za obrazloženega in s tem utemeljenega. Dolžnik je v ugovoru navajal, da upnik k računom ni priložil naročilnice dolžnika ali ustrezne pogodbe, na podlagi katerih bi lahko utemeljil izstavitev računa za naročeno objavo oglasa, tako da to ne kaže na dejansko stanje, ki bi pomenilo opravljene predhodno dogovorjene storitve. Take navedbe pa po mnenju pritožbenega sodišča zadostujejo za zaključek, da je dolžnik ugovarjal obstoj poslovnega razmerja, torej uveljavljal negativno dejstvo, ki pa ga ni dolžan dokazovati sam. Upnik mora namreč dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi dolžnika izpodbijani sklep v delu, v katerem je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnjen, spremenilo, tako da je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi v točki II izreka razveljavilo, glede zahtevka in izvršilnih stroškov pa bo odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v K.