Jedro

Kljub njihovemu enakemu poimenovanju, ureditev ZIZ ne dopolnjuje ureditve ZUS-1, ki v tem delu pomeni lex specialis. Zato tudi začasna odredba po ZUS-1 nima pravne narave sklepa o izvršbi, kot ga imajo začasne odredbe iz ZIZ ali druge le-tem po vsebini in pravni naravi enake začasne odredbe, izdane v drugih sodnih postopkih (268. člen ZIZ). Postopkov v zvezi z začasnimi odredbami po ZIZ sodišče v upravnem sporu glede na ureditev ZUS-1 ni pristojno voditi, pa tudi ne izdajati sklepov na podlagi ZIZ v zvezi z izvršbo začasnih odredb, izdanih na podlagi ZUS-1.

Izrek

Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom I Up 22/2017 z dne 15. 2. 2017 je Vrhovno sodišče odločilo o pritožbi tožeče stranke in ji ugodilo tako, da je spremenilo sklep sodišča prve stopnje ter ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe v zvezi s tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-11/2014/123 z dne 28. 10. 2016, s katero je bilo izdano dopolnilno gradbeno dovoljenje za daljnovod DV 2 x 110 kV Murska Sobota - Mačkovci.

2. V zvezi z navedenim sklepom Vrhovnega sodišča je tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) 16. 3. 2017 vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ter Vrhovnemu sodišču predlagala, da sklep o začasni odredbi dopolni tudi z določitvijo sredstva za izvršitev obveznosti (naložitvijo denarne kazni v primeru, če A. B., d. d., kot stranka z interesom v tem upravnem sporu ne ravna skladno z izdano začasno odredbo). Pri tem pritožnica navaja, da je tak podredni predlog podala ob svoji tožbi in da Vrhovno sodišče o tem ni odločilo.

3. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se zavrne.

4. Vrhovno sodišče je s svojim sklepom I Up 22/2016 z dne 15. 2. 2017 odločilo o pritožbi v zvezi z izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je po vsebini z ugoditvijo pritožbi spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je v celoti ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe v zakonskih okvirih, ki jih določa ZUS-1. 5. V delu, ki je bil naveden v citiranem podrednem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je pritožnica podala ob svoji tožbi, je pritožnica predlagala določitev ukrepa, ki po vsebini ne ustreza začasni odredbi iz ZUS-1, temveč je lahko le predmet morebitnega odločanja v postopku na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot to pritožnica sama poudarja v svoji vlogi ob sklicevanju na 226. in 227. člen ZIZ.

6. Začasna odredba, izdana na podlagi 32. člena ZUS-1, pa se po svoji pravni naravi razlikuje od začasnih odredb, ki jih sodišča izdajajo na podlagi 25. poglavja ZIZ (266. člen ZIZ in naslednji). Začasna odredba po ZUS-1 je ukrep sodišča za zagotovitev učinkovitosti te oblike sodnega varstva, saj sama tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ter se kot taka lahko izda le po vložitvi tožbe ter z učinkom do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu.(1) Začasna odredba po ZIZ pa je namenjena začasnemu ukrepanju pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (267. člen ZIZ) in sicer za zavarovanje denarnih (270. člen ZIZ) ali nedenarnih terjatev (272. člen ZIZ) pod pogoji, ki jih določa sam ZIZ. Skladno s tem so v ZIZ urejeni tudi vsi procesni vidiki in določitve pristojnosti sodišč, da tako odredbo izdajo.

7. Prav zaradi bistvene razlike med navedenimi instituti začasnih odredb, kljub njihovemu enakemu poimenovanju, ureditev ZIZ ne dopolnjuje ureditve ZUS-1, ki v tem delu tudi pomeni lex specialis. Zato tudi začasna odredba po ZUS-1 nima pravne narave sklepa o izvršbi, kot ga imajo začasne odredbe iz ZIZ ali druge le-tem po vsebini in pravni naravi enake začasne odredbe, izdane v drugih sodnih postopkih (268. člen ZIZ). To jasno utemeljuje tudi 102. člen ZUS-1, ki določa, da se sklep o začasni odredbi, izdan na podlagi podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, izvrši po določbah ZIZ, in je torej izvršilni naslov, ki je lahko podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi in po postopku ZIZ. Glede na to pa ne more imeti sam že učinka sklepa o izvršbi, saj mora o izdaji takega sklepa odločiti pristojno sodišče na podlagi ustrezno podanega predloga (40. člen ZIZ). Postopkov v zvezi z začasnimi odredbami po ZIZ tako sodišče v upravnem sporu glede na ureditev ZUS-1 ni pristojno voditi, pa tudi ne izdajati sklepov na podlagi ZIZ v zvezi z izvršbo začasnih odredb, izdanih na podlagi ZUS-1. 8. Dopolnilna sodba se na pravočasen predlog stranke izda v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka (325. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi v upravnem sporu). Glede na obravnavani primer se ta določba primerno uporablja tudi za izdajo sklepa o začasni odredbi, izdanega na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1. 9. V obravnavani zadevi pa je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo in po vsebini odločilo tako, da je izdalo zahtevano začasno odredbo na podlagi ZUS-1, s tem pa je v celoti ugodilo predlogu pritožnice v okviru, ki ga določa ZUS-1. S tem je odločilo o vseh zahtevkih, o katerih je moralo odločiti s sklepom o začasni odredbi na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1. Sodišče v upravnem sporu pa v navedeni začasni odredbi kot navedeno ukrepov na podlagi ZIZ ne more določiti. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da si glede na položaj Vrhovnega sodišča in pravna sredstva v upravnem sporu tudi z morebitnim izrecnim zavrženjem citiranega podrednega predloga pritožnica pravnega položaja ne bi izboljšala. Ker zato ni pogojev za izdajo dopolnilnega sklepa, je predlog pritožnice neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 326. člena ZPP).

(1) Oziroma do odločitve revizijskega sodišča, če je izdana v postopku revizije v upravnem sporu po 84. členu ZUS-1.