Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog prve tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 22. 11. 2016, ker predloga ni pravočasno dopolnila.
2. Prva tožena stranka se je zoper sklep pritožila, ker je v obrazložitvi kot datum sprejema sodnega pisanja naveden neresničen podatek. Sodišče navaja datum sprejema po fikciji vročanja 21. 3. 2017 (očitno prav glede na podatke v sklepu: 21. 2. 2017), ki pa se spremeni, če je prejemnik sodne pošiljke odsoten ne po svoji krivdi. Prvi toženec s kopijo odpustnega pisma dokazuje, da je bil iz UKC …, kjer je bil hospitaliziran, odpuščen domov šele 22. 3. 2017 (očitno prav glede na podatek v odpustnem pismu: 22. 2. 2017). Sodno pošiljko je sprejel iz hišnega predalčnika ob prihodu domov, torej 22. 3. 2017 (očitno prav: 22. 2. 2017), zato poziva sodišče, da spozna pritožbo za utemeljeno ter posledično sledi njegovi trditvi in spozna rok oddaje sodnega pisanja kot pravočasen in sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prva tožena stranka glede na pritožbene navedbe izpodbija ugotovitev sodišča, da ji je bil sklep z dne 1. 2. 2017 vročen 21. 2. 2017 in posledično ugotovitev, da je 15-dnevni rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev iztekel 8. 3. 2017. 5. Prvi toženi stranki je bil sklep z dne 1. 2. 2017 vročen z nadomestno vročitvijo, ki jo opredeljujeta tretji in četrti odstavek 142. člena Zakon a o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po tretjem odstavku tega člena se v primeru, če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Po četrtem odstavku se takšna vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanje ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
6. V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne izročitve pisanja prvi toženi stranki dne 6. 2. 2017 neuspešen, zato ji je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Ker prva tožena stranka pisanja ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je 21. 2. 2017, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, pravilno, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 22. 2. 2017, pa je pričel teči 15 dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 8. 3. 2017. 7. Namen določbe tretjega odstavka 142. člena ZPP je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve. Prva tožena stranka ne zatrjuje, da se s pisanjem, ki ji je bilo vročeno s fikcijo vročitve, ni mogla seznaniti, saj navaja, da ga je sprejela iz hišnega predalčnika 22. 2. 2017. Glede na to, da ne prereka ugotovitve sodišča, da ji je bilo že 6. 2. 2017 puščeno obvestilo (z vsebino, navedeno v prejšnji točki) v hišnem predalčniku, ji je tako 22. 2. 2017, ko je sprejela pisanje, moralo bilo znano, da je nastopila fikcija vročitve 21. 2. 2017. Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. 8. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017, in zato utemeljeno, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 22. 11. 2016 zavrglo.
9. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom, s prvim odstavkom 350. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP).