Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec ni v nikakršnem poslovnem razmerju s tožečo stranko in za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je toženec uporabnik spornega stanovanja katerega najemnica je njegova mati. Tožeča stranka bi lahko od toženca uveljavljala sporno terjatev edino, če bi dokazala, da je toženec prevzel dolg po pogodbi o odstopu terjatve. Samo v takem primeru bi bil toženec pasivno legitimiran, zato je sodišče prve stopnje materialno pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43216/2015 z dne 14.4.2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 5,40 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da lahko od toženca kot uporabnika zahteva plačilo uporabnine in stroškov v zvezi z uporabo stanovanja ne glede na določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) in najemne pogodbe na podlagi člena 198 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožeča stranka nadalje meni, da je v konkretnem primeru podana podlaga za subsidiarno odgovornost toženca, ker je uporabljal tujo stvar v svojo korist. Toženec izdanega računa ni zavrnil, niti ga ni plačal in se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Tožeča stranka do toženca uveljavlja terjatev iz naslova uporabe stanovanja, ki ne temelji na cesiji.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka na podlagi pogodbe o prodaji terjatve upravnika stanovanjske stavbe do H. K. z dne 10.4.2013 vtožuje sporni znesek od toženca. Toženec ni v nikakršnem poslovnem razmerju s tožečo stranko in za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je toženec uporabnik spornega stanovanja katerega najemnica je njegova mati H. K. Tožeča stranka bi lahko od toženca uveljavljala sporno terjatev edino, če bi dokazala, da je toženec prevzel dolg po pogodbi o odstopu terjatve. Samo v takem primeru bi bil toženec pasivno legitimiran, zato je sodišče prve stopnje materialno pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Glede na obligacijsko pravno razmerje na podlagi pogodbe o prodaji (odstopu) terjatve se tožeča stranka brez pravne podlage sklicuje na določbe SZ o statusu toženca kot uporabnika stanovanja in njegovi obveznosti plačila stroškov stanovanja. Ne morejo biti pravna podlaga za uveljavljanje zahtevka tožeče stranke pravila o uporabi stvari v svojo korist (člen 198 OZ), na katerega se prvič v pritožbi sklicuje tožeča stranka. Sama izdaja računa še ne pomeni, da je toženec dolžan povrniti sporni znesek.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).