Jedro

Ni sporno, da je pritožnica skrbnica oziroma zakonita zastopnica nasprotne udeleženke. Zakoniti zastopnik ima v nepravdnem postopku enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna udeleženka. Za varovanko oziroma varovanca ima pravico opravljati vsa procesna dejanja, torej tudi pravico do vložitve pritožbe zoper sodno odločbo.

Sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, ker je štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 279.a člena ZPP, čigar določbe se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo (42. člen ZNP-1) in po katerem lahko sodišče s soglasjem udeležencev v postopku odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se udeleženca obravnavi pisno odpovesta. V obravnavanem primeru se udeleženca nista pisno odpovedala obravnavi niti ni prvostopenjsko sodišče razpolagalo s pisnimi vlogami udeležencev, zato pogoji za uporabo navedene zakonske določbe niso bili izpolnjeni. V tej občutljivi statusni zadevi, v kateri je udeležena tudi oseba iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo in ji s tem dati priložnost, da izkoristi pravico do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo udeleženca ... 2018 sklenila v A. Izpodbijana odločitev temelji na zaključku, da je med zakoncema soglasje volj, da razvežeta zakonsko zvezo.

2. Skrbnica nasprotne udeleženke je zoper takšno odločitev vložila pravočasno laično pritožbo. Navedla je, da je nasprotna udeleženka (njena mama), ki je opravilno nesposobna in se ne more zastopati sama, še vedno v stiku s predlagateljem. Navedla je, da so absolutno proti, da se nasprotni udeleženki odvzame pravico biti predlagateljeva žena, čeprav je bolna in veliko pri skrbnici ter potrebuje stalno nego, hkrati pa hodi tudi k predlagatelju. Meni, da si glede na to, koliko je za predlagatelja naredila, tega ni zaslužila.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je pritožbo vložila skrbnica nasprotne udeleženke, ki pa ni udeleženka tega postopka. Nasprotna udeleženka pa je v svojih pritožbenih navedbah tudi prekludirana. Do izdaje izpodbijanega sklepa je bila v postopku povsem pasivna. Pritožbene navedbe so dejansko nova dejstva, ki bi jih lahko nasprotna udeleženka navedla do konca glavne obravnave, hkrati pa ni nasprotovala predlogu naj sodišče v zadevi odloči zgolj na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. Sicer pa je neutemeljena tudi sama vsebina pritožbe. Do neke meri drži, da je nasprotna udeleženka ves čas v stiku s predlagateljem, vendar pa stiki ne bazirajo na kakšni emocialni vezi. Nemudoma po prejemu predloga, ga je začela dnevno klicati in skušala doseči, da bi predlagatelj umaknil predlog za razvezo. Odnos med njima je zgolj posloven. Tako je v mesecu juniju in juliju, ko je odšla skrbnica na dopust, nasprotna udeleženka prišla k njemu in pri njemu živela, ker je prevzel nad njo izvajanje nadomestnega skrbništva, in sicer zato, ker se na nek način še vedno počuti odgovornega za bivšo partnerko, ki je res bolna. Ne vidi pa nobenega razloga za to, da bi med njima še vedno formalno obstajala zakonska zveza.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni sporno, da je pritožnica skrbnica oziroma zakonita zastopnica nasprotne udeleženke. Zakoniti zastopnik ima v nepravdnem postopku enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna udeleženka. Za varovanko oziroma varovanca ima pravico opravljati vsa procesna dejanja, torej tudi pravico do vložitve pritožbe zoper sodno odločbo. V obravnavanem primeru je skrbnica vložila pritožbo za nasprotno udeleženko, saj sama nima položaja udeleženke v postopku. Zgolj zato, ker je pritožbo pisala v prvi osebi, ni mogoč zaključek, da pritožbe ni vložila nasprotna udeleženka.

6. Kot je bilo navedeno, izpodbijana odločitev temelji na zaključku prvostopenjskega sodišča, da je med zakoncema soglasje volj, da razvežeta zakonsko zvezo. Iz pritožbenih navedb izhaja nasprotovanje takšnemu zaključku, zato se postavlja vprašanje ali je takšen zaključek sodišča mogoče preizkusiti. Po mnenju pritožbenega sodišča, ga ni mogoče, zato je obravnavana odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi z 42. členom ZNP-1. 7. Na takšen zaključek je sodišče prve stopnje sklepalo zaradi neaktivnosti (pasivnosti) nasprotne udeleženke v postopku, ker na predlagateljev predlog ni odgovorila oziroma ker tekom postopka ni izkoristila pravice do izjave in zato štelo, da je dejansko stanje nesporno.

8. Iz določila 8. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)2 izhaja, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. Zakon določa drugače za postopke z listinami in sodnimi depoziti, v drugih postopkih, tudi v obravnavanem postopku za razvezo zakonske zveze, pa je narok obvezen. Po načelu kontradiktornosti mora sodišče opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave.3

9. Sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, ker je štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)4, čigar določbe se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo (42. člen ZNP-1) in po katerem lahko sodišče s soglasjem udeležencev v postopku odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se udeleženca obravnavi pisno odpovesta. V obravnavanem primeru se udeleženca nista pisno odpovedala obravnavi niti ni prvostopenjsko sodišče razpolagalo s pisnimi vlogami udeležencev, zato pogoji za uporabo navedene zakonske določbe niso bili izpolnjeni. V tej občutljivi statusni zadevi, v kateri je udeležena tudi oseba iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo in ji s tem dati priložnost, da izkoristi pravico do izjave.

10. Kot je bilo navedeno, zaključka sodišča prve stopnje o nespornosti dejanskega stanja oziroma o soglasju obeh udeležencev za razvezo zakonske zveze ni mogoče preizkusiti, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 16/2019 3 V. Rijavec v uvodnih pojasnilih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Lexpera GV Založba, str. 53. 4 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.