Jedro

Sodišče v sporu za ureditev meje uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sklepa nima.

Izrek

I. Pritožba zoper delni sklep se zavrne.

II. Pritožbama zoper sklep z dne 11.6.2014 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje najprej odločalo z delnim sklepom 10.4.2013 (zavrglo je predlog v delu, ki se nanaša na urejanje meje med parc. št. 4953/3 in 4622/0, obe k. o. X), zoper katerega se je predlagatelj pritožil. Pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi (še) ni odločalo. Zaradi ugotovljene očitne pisne pomote pri navedbi parcelne številke je zadevo (najprej) vrnilo sodišču prve stopnje, ki je ugotovljeno napako odpravilo s popravnim sklepom 2.1.2014 (nadomestilo je parcelno številko 4953/3 s pravilno parcelno številko 2953/3, obe k. o. X).

2. Zoper popravni sklep se ni pritožila nobena od strank. Sodišče prve stopnje je postopek nadaljevalo, in po naroku na kraju samem, s sklepom 11.6.2014 določilo mejo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi predlagatelj (po izdaji popravnega sklepa) umaknil pritožbo zoper delni sklep (nasprotni udeleženec se nanj v pritožbi zoper sklep 11.6.2014 sklicuje), zato je pritožbeno sodišče odločalo najprej o pritožbi zoper delni sklep.

O pritožbi zoper delni sklep:

3. Predlagatelj se je zoper ta sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in predlagal, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V izreku sklepa se navaja parcela, ki ni predmet predloga za ureditev meje, navedbe v obrazložitvi se ne skladajo z izrekom, kar je bistvena kršitev postopka in je treba sklep že zato razveljaviti. Sicer pa je v teku sodni postopek pred naslovnim sodiščem P 56/2011 (sedaj v pritožbenem postopku), zaradi posega v lastnino, v katerem predlagatelj kot tožena stranka osporava lastninsko pravico S. Z. na parcelah, ki so predmet ureditve meje. Gre za spor o dejstvih, ki so pomembna za pravilno odločitev (spor o lastnini), zato bo moralo sodišče prve stopnje, potem, ko bo izpodbijani delni sklep razveljavljen, nekoga od udeležencev napotiti na pravdo.

4. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 5. Očitano neskladnost navedenih parcel v izreku in obrazložitvi, kar pritožba uveljavlja kot bistveno kršitev določb postopka, je odpravilo sodišče samo z izdajo popravnega sklepa, zoper katerega se predlagatelj ni pritožil. 6. Sklep odločitev o zavrženju predloga utemeljuje s pomanjkanjem pravnega interesa predlagatelja za tako ureditev, ker je ugotovil, da je zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 2953/3 k. o. X nasprotni udeleženec in ne predlagatelj. Morebitna spornost lastninske pravice te parcele (pritožba izpostavlja, da je v teku sodni postopek v katerem predlagatelj kot tožena stranka tožniku lastninsko pravico na tej parceli osporava) v postopku ureditve meje ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 9. člena ZNP. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je treba sklep razveljaviti zaradi napotitve na pravdo. Slednja je očitno po navedbah pritožbe že v teku.

7. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, in ker tudi ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep 11.6.2014:

8. S tem sklepom je sodišče odločilo, da se določi meja med parc. št. 4622/0, ki je last S. Z. in parc. št. 2953/4, ki je last I. C. tako, da poteka od točke B do točke C, da je sestavni del sklepa skica izmere z dne 4.7.2014, in da vsaka stranka krije svoje stroške.

9. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca, oba iz vseh pritožbenih razlogov.

10. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je podal predlog, da se uredi meja med parcelama 2953/3 in 2953/4 k. o. X, glede na predhodno napotilo GU Sevnica, ker se predlagatelj ni strinjal s pokazano mejo med tema dvema parcelama. Ni predlagal ureditve meje med parcelama 4622 in 2953/4 k. o. X, ki jo je določilo sodišče, ki je odločalo mimo postavljenega zahtevka, kar je bistvena kršitev postopka. Mejo je določilo tudi v delu s parcelo 4620, ne da bi bila predlagana in ne da bi bil udeležen v postopku tudi lastnik te parcele. Točka B je na meji parcele 4620 in še nedoločene parcele, kar ni dopustno. Iz mapne kopije za parceli 2953/4 in 2953/3 je razvidno, da južna meja parcele 2953/4 ni segala do južne meje mejne črte parcele 2953/3 in je med južno mejo te parcele in južno meje parcele 2953/4 potekal ožji pas parcele 2953/3. Ni razumljivo, kako je prišlo do poteka meje, ki gre v ravni liniji od točke A do točke B in točke C. Napačen je tudi sklep o stroških, saj skupni stroški bremenijo oba udeleženca.

11. Nasprotni udeleženec v pritožbi predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da sodno določi celotno mejo med nepremičninama parc. št. 2953/4 in parc. št. 4622/0 k. o. X, ter odloči, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti vse nastale stroške predmetnega sodnega postopka, skupaj s stroški pritožbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Izpodbijani sklep mejo med nepremičninama parc. št . 2953/4 k. o. X in parc. št. 4622/0 k. o. X določi tako, da poteka od točke B do točke C. Po vpogledu v navedeno skico, ki je sestavni del sklepa, je nasprotni udeleženec ugotovil, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni uredilo celotne meje med nepremičninami, kot je predlagal predlagatelj. Del meje je ostal neurejen, sodišče prve stopnje ni določilo in sodno uredilo dela jugovzhodne meje nepremičnine parc. št. 2953/4 k. o. X, ki poteka od točke C do tromeje nepremičnin parc. št. 2953/4, 2953/3 in 4622/0, vse k. o. X, kljub drugačnemu predlogu predlagatelja. Nepravilna je tudi stroškovna odločitev. Predlagatelj bi mu moral povrniti sodne stroške, ki jih je povzročil s predmetnim postopkom na podlagi krivdnega načela. Predlog za sodno ureditev meje je predlagatelj podal zgolj zaradi nagajivosti, na naroku na kraju samem se je strinjal s pokazano in obstoječo mejo in je bil predmetni spor nepotreben. Na naroku, ob prisotnosti geodeta, se je izkazalo, da tudi meja med nepremičninama parc. št. 2953/4 k. o. X in parc. št. 4622/0 k. o. X ni sporna. Predlagatelj se je strinjal z že obstoječima betonskima mejnikoma, ki sta bila označena s točko A in B ter je bila meja določena točno po isti liniji, kot jo je geodet pokazal v geodetskem postopku. Sicer pa je sodišče delno predlagateljev predlog tudi zavrglo (glede meje med parc. št. 2953/3 in parc. št. 4622/0, ki glede na dolžino meje predstavlja 2/3 spora). Ker sodišče prve stopnje ni odločalo po krivdnem načelu v smislu petega odstavka 35. člena ZNP oziroma 139. člena ZNP, je napačno uporabilo določbe procesnega zakona.

12. Udeleženca drug drugemu na pritožbo nista odgovorila.

13. Pritožbi sta utemeljeni.

14. Predlagatelj je v predlogu navajal, da je sporna meja med parc. št. 2953/3, 2953/4 in 4622 k. o. X, da se ne strinja z mejo, kot je bila pokazana v geodetskem upravnem postopku in je na skici terenske meritve z dne 17.3.2011 (priloga spisa A2) označil s črtkano črto, kje poteka dejanska meja. Navajal je, da del zemljišča, ki pa omejuje pokazana meja po geodetu in črtkana črta predlagatelja, predlagatelj uživa že več kot petdest let. 15. Ne drži predlagateljeva pritožbena trditev, da ureditve meje med parcelama 4622 in 2953/4 k. o. X ni predlagal. Posledično uveljavljana bistvena kršitev postopka, ker naj bi sodišče odločalo mimo postavljenega zahtevka, že zato ni podana. Sicer pa zahtevek v nepravdnem postopku nima takega pomena, kot ga ima v pravdnem postopku (180. člen ZPP). Predlog v postopku za ureditev meje mora imeti sestavine, ki jih določa zakon (prvi odstavek 132. člena ZNP). Sodišče v takem sporu uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano(1).

16. Kriteriji za ureditev meje v nepravdnem postopku so določeni v 77. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče pri odločanju kriterijev ne more poljubno izbirati, ampak mora slediti predpisanemu vrstnemu redu – močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.

17. Z izpodbijanim sklepom določena meja ne upošteva nobenega od prej navedenih kriterijev. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ne pojasni, na kakšni podlagi je določilo mejo. Očitno je štelo, da gre za dogovorjeno mejo, kar glede na to, da se zoper odločitev pritožujeta oba udeleženca, očitno ne drži. Sklep nima razlogov, ki bi omogočali njegov preizkus. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, ne more pa tudi odgovoriti na pritožbene trditve.

18. Iz skice, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je razvidno, da nasprotni udeleženec upravičeno očita, da sodišče ni uredilo celotne meje med nepremičninama parc. št. 2953/4 k. o. X in parc. št. 4622/0 k. o. X (sodišče prve stopnje tega v razlogih ne pojasni) in je del meje med navedenima nepremičninama očitno ostal neurejen. Točka B meji tudi na parc. št. 4620, kot navaja v pritožbi predlagatelj, lastnik te parcele pa v postopku ni bil udeležen(2).

19. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi ugotovljeno bistveno kršitev. Razčisti naj, med katerimi parcelami je sporna meja(3), in ugotovi sporen mejni prostor. V kolikor med udeležencema ne bo prišlo do sporazumnega dogovora o meji, naj mejo določi po kriterijih, predvidenih v SPZ. V izogib morebitnim nepravilnostim v nadaljnjem postopku velja opozoriti, da mora sodišče v mejnem sporu ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora. Pomemben del izreka sodne odločbe o ureditvi meje (138. člen ZPP) je tudi ugotovitev sodišča o vrednosti spornega mejnega prostora, ki je izpodbijani izrek sodne odločbe nima. Sodna odločba o ureditvi meje je sklep, ki mora vsebovati natančen opis meje, ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora in skico zamejičenja z izmeritvenimi podatki, iz katerih morata biti razvidna sporni prostor (v skici, ki je sestavni del sklepa sporni prostor ni označen) in meja, ki jo je določilo sodišče oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava.

20. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev, in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretja točka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri ponovnem odločanju o stroških postopka naj sodišče prve stopnje kritično upošteva pritožbene trditve in odločitev obrazloži. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da strošek izvedenca predstavlja skupni strošek, ki bremeni oba udeleženca v postopku (139. člen ZNP). Nasprotni udeleženec pa utemeljeno opozarja na 139. člen ZNP oziroma določbo petega odstavka 35. člena ZNP, ki predvideva krivdno načelo povrnitve stroškov, na katerega se predlagatelj tudi sklicuje. V kolikor bi držale pritožbene trditve, da s predmetnim postopkom predlagatelj ni dosegel spremembe meje, pokazane že v geodetskem upravnem postopku, (izpodbijani sklep o tem nima razlogov), bi bil nasprotni udeleženec upravičen do povrnitve stroškov, kot je uveljavljal. (1) Božič Penko, Ureditev meje, PB št. 5/2001, str. 204. (2) V postopku za ureditev meje lahko nastopajo le vsi zemljiškoknjižni lastniki nepremičnin, katerih mejo se ureja in so ti enotni sosporniki.

(3) Predlagatelj v pritožbi, drugače, kot je navajal v predlogu za določitev meje, navaja, da je podal predlog za ureditev meje med parcelama 2953/3 in 2953/4, obe k. o. X.