Jedro

Glede na to, da so v izvršilnem postopku določena pravila o pristopu k izvršbi, po katerih se za poplačilo istega ali več upnikov na istih predmetih izvršbe vodi samo en izvršilni postopek (prim. Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1984), s konkretno spremembo predloga za izvršbo pa je upnik uveljavljal le novo terjatev in ni predlagal drugega sredstva izvršbe, ki bi lahko pomenilo krajevno pristojnost drugega izvršilnega sodišča za odločanje o predlogu za izvršbo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 11/97), ni nobene ovire, da sodišče prve stopnje (do konca tega izvršilnega postopka: s poplačilom upnika ali z ustavitvijo izvršbe) ne bi izdalo (dodatnega) sklepa o izvršbi na podlagi spremenjenega predloga za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikovo dopolnitev predloga za izvršbo. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je dne 26.05.1999 vložil predlog za izvršbo na podlagi obeh sklepov Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ..., tako z dne 08.12.1998 kot tudi z dne 10.03.1999. V predlogu je bila pomotoma zajeta le terjatev po sklepu z dne 10.3.1999. Upnik je tako dne 06.07.1999 vložil popravek predloga, tako da je ob predhodnem sklicevanju na oba sklepa popravljeno predlagal izvršbo za znesek 732.176,80 SIT s pripadki in za izvršilne stroške v znesku 26.519,00 SIT. Upnik je predlagal, da sodišče sklep o izvršbi dopolni glede na popravek. Upnik je namreč vložil popravek predloga za izvršbo in ne njegove dopolnitve. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik dne 26.05.1999 vložil predlog za izvršbo (redna št. 1) na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. .. z dne 10.03.1999, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne 08.12.1998; sklep z dne 10.03.1999 je dopolnilni sklep glede pravdnih stroškov, o katerih sodišče ni odločilo v sklepu z dne 08.12.1998. Z navedenim predlogom za izvršbo je dolžnik tako predlagal izvršbo za terjatev v znesku 92.644,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08.12.1998 do plačila, v skladu s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne 10.03.1999, ter za izvršilne stroške. Takšnemu predlogu za izvršbo je sodišče prve stopnje ugodilo, tako da je na podlagi obeh zgoraj navedenih sklepov dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 23.06.1999 - redna št. 4). Navedeni sklep o izvršbi je pooblaščenka upnika prejela dne 07.07.1999 (povratnica pri redni št. 4); dne 06.07.1999 pa je vložila "popravek predloga za izvršbo" (redna št. 5), s katerim je predlagala, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne 09.01.1998, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ....z dne 08.12.1998, za terjatev v znesku 300.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.09.1996 do plačila, za terjatev v znesku 432.176,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1996 do plačila in za izvršilne stroške v višini 26.519,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.01.1999 do plačila in (tudi) za terjatev v znesku 92.644,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08.12.1998 do plačila, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. . ... (pravilno verjetno ..) z dne 10.03.1999. Pri tem je navedla, da je že dne 26.05.1999 na podlagi navedenih izvršilnih naslovov vložila predlog za izvršbo, vendar je pomotoma zajeta le terjatev na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...z dne 10.03.1999 (glede katere do takrat (do dne 06.07.1999) še ni prejela sklepa o izvršbi). Dne 14.07.1999 pa je pooblaščenka upnika glede na prejem sklepa o izvršbi (redna št. 4), s katerim je bila dovoljena izvršba za terjatev na podlagi prvotnega predloga (z dne 26.05.1999), predlagala (redna št. 7), da sodišče navedeni sklep o izvršbi dopolni oziroma izda dodatni sklep še za terjatev v znesku 758.695,80 SIT. Po oceni sodišča druge stopnje vloga upnika z dne 06.07.1999 predstavlja spremembo predloga za izvršbo (2. odst. 184. člena ZPP/99 v zvezi z 15. členom ZIZ), vendar ne v smislu povečanja obstoječega zahtevka, kot je ocenilo sodišče prve stopnje; upnik je namreč poleg že postavljenega zahtevka za izvršbo terjatve v znesku 92.644,00 SIT uveljavljal nov zahtevek za izvršbo terjatve v (skupnem znesku) 758.695,80 SIT, in sicer na podlagi (drugega) izvršilnega naslova (sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne 08.12.1998), ki ga je že priložil k (prvotnemu) predlogu za izvršbo z dne 26.05.1999. To spremembo predloga za izvršbo pa je upnik naknadno (z vlogo z dne 14.07.1999) popravil tako, da je zahtevek za izvršbo zmanjšal za terjatev v znesku 92.644,00 SIT, glede katere je sodišče že izdalo sklep o izvršbi (redna št. 4). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da povečanje obstoječega zahtevka (oz. uveljavljanje novega zahtevka za izvršbo poleg obstoječega) na podlagi 184. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po izdanem sklepu o izvršbi ni več mogoče, ker naj bi se lahko uveljavljalo le v novem (drugem) izvršilnem postopku. Glede na to da je v izvršilnem postopku predviden pristop k izvršbi, ko se za poplačilo istega ali več upnikov na istih predmetih izvršbe vodi samo en izvršilni postopek (prim. Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1980, str. 164, 13.), medtem ko je upnik s konkretno spremembo predloga za izvršbo uveljavljal le novo terjatev in ni predlagal drugega sredstva izvršbe, ki bi lahko pomenilo krajevno pristojnost drugega izvršilnega sodišča za odločanje o predlogu za izvršbo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 11/97), ni nobene ovire, da sodišče prve stopnje (do konca tega izvršilnega postopka: do poplačila upnika ali do ustavitve izvršbe) ne bi izdalo (dodatnega) sklepa o izvršbi na podlagi spremenjenega predloga za izvršbo. Gre namreč za dopustno sukcesivno objektivno kumulacijo zahtevka za izvršbo na podlagi prvotno že uveljavljanih izvršilnih naslovov, ki sicer determinirajo identiteto zahtevka za izvršbo, kar pomeni, da se dejanska podlaga predloga za izvršbo zaradi njegove naknadne spremembe ni spremenila (gl. Triva, Belajec, Dika; Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1980, str. 163, 11. in str. 164, 13.). Zaradi zmotne uporabe določb izvršilnega postopka, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).