Jedro

Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v tretji točki izreka glede stroškov izvršitelja v znesku 83,99 EUR, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da namesto prvotnega upnika M. d. d., V. c. ..., L. vstopi v izvršilni postopek novi upnik T. S. d. d., C. u. ..., L., ki mora prevzeti postopek v stanju, v katerem je, ko vstopi vanj (prva točka izreka), dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 162,18 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (druga točka izreka), delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Ig 2007/00010 z dne 20. 6. 2007, delno že ustavljeno s sklepom z dne 11. 9. 2009, za 14. 4. 2009 plačanih 177,09 EUR in 21. 12. 2009 plačanih 78,19 EUR na račun stroškov, obresti in glavnice tako, da se izvršba nadaljuje le še za preostanek dolga (stroške izvršitelja v znesku 83,99 EUR). Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 24. 11. 2011 umaknil predlog za izvršbo za 14. 4. 2009 plačani znesek 177,09 EUR na račun dolga in za 21. 12. 2009 plačani znesek 78,19 EUR na račun (prvih) stroškov izvršitelja ter predlagal nadaljevanje izvršbe le še za (druge) stroške izvršitelja v znesku 83,99 EUR. Po predlogu upnika je delno ustavilo izvršbo za znesek, za katerega je upnik umaknil predlog za izvršbo, tako da se bo postopek nadaljeval le še za preostanek dolga (stroške izvršitelja v znesku 83,99 EUR).

Zoper “sklep (sodišča prve stopnje) […] ki se nanaša na plačilo stroškov izvršitelja v znesku 83,99 EUR” vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da znesek izpodbija v celoti, saj izvršitelj ali njegov pomočnik 10. 9. 2009 nista bila pri njem, niti mu v poštnem predalčniku nista pustila obvestila, da sta ga iskala v zvezi s plačilom dolga. Prav tako izvršitelj upniku ni predložil nobenega dokazila, da je opravil izvršilno dejanje, razen stroškovnika. Upnik je pravilno, v zakonitem roku, priglasil stroške izvršitelja po njegovem obračunu z dne 10. 9. 2009, sodišče prve stopnje pa je vlogo upnika z dne 18. 9. 2009 prejelo 22. 9. 2009. V tej vlogi je upnik sodišče prve stopnje pozval in prosil, da o priznanih stroških izvršitelja odloči čim prej. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ o stroških izvršitelja, oziroma o vlogi upnika, odločiti v 8 dneh od dneva prejema zahtevka, to je od 22. 9. 2009. O teh stroških izvršitelja pa je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom šele 7. 2. 2013, kar je nerazumno dolg rok (tri leta in pol) in zanj sodišče prve stopnje ni imelo niti opravičljivega razloga niti zakonske podlage.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikova vloga je naslovljena “Pritožba in nadzorstvena pritožba”. Nadzorstveno pritožbo je sodišče prve stopnje odstopilo Uradu predsednika Okrajnega sodišča v Celju z vlogo z dne 22. 3. 2013 (listna št. 57 spisa). O njej je predsednik Okrajnega sodišča v Celju odločil s sklepom z dne 23. 4. 2013 (listna št. 63-64 spisa). V pritožbi pa dolžnik izpodbija stroške izvršitelja v znesku 83,99 EUR v tretji točki izreka sklepa sodišča prve stopnje. Izvršitelj M. H. je predložil sodišču prve stopnje poročilo o rubežu predmetov z dne 9. 9. 2009. Iz poročila je razvidno: (-) da je bil pri izvršilnem dejanju prisoten pomočnik izvršitelja, (-) da so dejanja trajala med 16.30 in 16.45 uro, (-) da sin dolžnika ni dovolil rubeža in da je povedal, da ga bo fizično preprečil, kar je potrdil s podpisom ter (-) da je pomočnik izvršitelja med postopkom pridobil telefonsko številko dolžnika, ki je v telefonskem pogovoru povedal, da naj bi bil dolg do upnika že poravnan in da bo zadevo rešil z njim. Opozorilo pred nasilnim vstopom je pomočnik pustil na naslovu. V spis je predložil tudi štiri fotografije in pripisan datum 9. 9. 2009 ter uro 16.30:49 (priloga C9). Dolžnik zato v pritožbi neutemeljeno očita izvršitelju, da ni bil pri njem (v pritožbi navaja datum 10. 9. 2009, ko ta res ni bil pri njem, bil pa je 9. 9. 2009), da mu ni pustil obvestila, da ga je iskal v zvezi s plačilom dolga in da ni predložil nobenega dokazila, da je opravil izvršilno dejanje.

Dolžnik nadalje v pritožbi potrjuje, da je upnik pravilno, v zakonitem roku, priglasil stroške izvršitelja po njegovem obračunu z dne 10. 9. 2009. Tako ni nobenega dvoma, da jih je uveljavljal pravočasno. Dolžnik v pritožbi tudi obrazloženo ne izpodbija vsebine oziroma višine priznanih stroškov, zato je ta pravilna. Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Sodišče prve stopnje mu jih je pravilno priznalo oziroma ugotovilo, da se postopek zanje nadaljuje.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu, to je v tretji točki izreka glede stroškov izvršitelja v znesku 83,99 EUR, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.