Jedro

Po 31. čl. ZNP se zoper sklep, izdan na prvi stopnji, smejo udeleženci pritožiti, če z zakonom ni drugače določeno. 36/II čl. ZNP mora sodišče, ko naloži stranki plačilo predujma po I. odst. tega člena, v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico. Ker v tej določbi ni določeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, to pomeni, da je ob pravilni uporabi 31. čl. ZNP zoper sklep dovoljena pritožba.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo, da predlagatelj v 15 dnevnem roku, oz. vse do danes, ni založil predujma zato se šteje, da umika svoj predlog in se nepravdni postopek ustavi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče na naroku s sklepom pozvalo predlagatelja, da založi predujem v višini 500.000,00 SIT v 15 dneh in ga opozorilo, da v kolikor v danem roku ne bo založil predujma, bo štelo, da umika svoj predlog. Ker predlagatelj predujma ni založil, je v skladu s 36. členom Zakona o nepravdnem postopku odločilo kot izhaja iz izreka sklepa.

Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil, uveljavljal vse pritožbene razloge. V pritožbi sodišču očita, da mu ni poslalo pismenega odpravka sklepa z navodili, da se bo štel predlog za umaknjen v kolikor predujem ne bo plačal, niti ni posredovalo položnice z navodili, kam in v katerem roku naj se ta predujem plača. Sicer pa tudi meni, da mu je sodišče določilo bistveno previsok znesek predujma in se je že na obravnavi neformalno opredelilo zoper njegov predlog. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Med strankami nepravdnega postopka je v teku postopek zaradi ureditve meje, ki se presoja po določbah Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj je bil predlog vložen 3.10.2002. Stroški nepravdnega postopka so urejeni v čl. 35-37 ZNP. Po 36. čl. ZNP se šteje, da je predlog umaknjen, kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. II. odst. tega člena določa, da mora sodišče v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico in mu dati ustrezen rok za izpolnitev.

Sodišče je sicer po končanem naroku predlagatelja pozvalo, da založi predujem v višini 500.000,00 SIT in ga opozorilo, da se bo štelo, da umika svoj predlog v kolikor v danem roku predujma ne bo založil, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da sodišče predlagatelju sklepa ni vročilo. S tem pa je kršilo določbo 31. člena ZNP, po kateri se smejo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, udeleženci pritožiti, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa. ZNP torej ureja pravico do pritožbe zoper vse sklepe, razen če ni z zakonom drugače določeno. 36. člen, ki določa plačilo predujma in sankcijo v primeru neplačila in v II. odstavku določa, da mora sodišče izdati sklep, ne določa pa, da zoper takšen sklep ni pritožbe. Zato se šteje, v skladu z določbo 31. člena ZNP, da je zoper sklep dovoljena pritožba. Sodišče je kršilo določbe nepravdnega postopka, saj predlagatelju pismenega odpravka sklepa ni vročilo, niti mu ni dalo možnosti, s tem pa mu je odvzelo pravico do pritožbe. Zato je podana kršitev postopka, zaradi katere je bilo potrebno sklep razveljaviti.

Zato bo sodišče moralo ravnati v skladu z II. odst. 36. člena ZNP in 31. členom ZNP in stranko s pismenim sklepom pozvati na plačilo predujma, mu določiti rok in ga opozoriti na posledice, v kolikor le-tega ne bo plačal. Pri tem pa bo moralo stranki pustiti pravico do pritožbe. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ponovno oceniti višino predujma, saj je tudi po mnenju pritožbenega sodišča predujem v višini 500.000,00 SIT zelo visok.