Jedro

Tožnik je za novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odmero njegove dohodnine, izvedel najkasneje dne 30. 12. 2016, ko je v Češki republiki plačal davek od dohodkov, ki jih je prejel v tej državi. Takrat je namreč davek poravnal, kar pomeni, da je bil najkasneje takrat seznanjen z njegovo višino. Predlog bi zato moral vložiti v nadaljnjih šestih mesecih, to je najkasneje do dne 30. 6. 2017, česar pa ni storil, pač pa je predlog vložil šele dne 25. 10. 2017, torej prepozno. Sodišče ne sledi tožnikovi trditvi, da je rok pričel teči šele, ko je od finančnega organa Češke republike prejel potrdilo (dokaz) o plačilu davka, torej dne 25. 4. 2017, saj po določbi 89. člena ZDavP-2 podlaga za vložitev predloga za obnovo postopka ni le pridobitev novega dokaza, pač pa so to tudi nova dejstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je tožniku dne 25. 9. 2014 izdala odločbo št. DT 01 32955 o odmeri dohodnine za leto 2013. Pri odmeri dohodnine je upoštevala dohodke iz zaposlitve, ki jih je tožnik v letu 2013 prejel za opravljeno delo v Sloveniji in dohodke iz zaposlitve, ki jih je prejel kot napoteni delavec na Slovaškem in v Češki republiki. Odločba o odmeri dohodnine je bila tožniku vročena dne 16. 10. 2014. Ker zoper to odločbo ni vložil pritožbe, je dne 1. 11. 2014 postala dokončna.

2. Dne 25. 10. 2017 je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2013, in to zato, ker pri odmeri ni bil upoštevan davek od dohodka, ki ga je plačal v Češki republiki. Z dnem 1. 7. 2013 je bil namreč napoten na delo v slovaško družbo A. s.r.o. Bratislava za obdobje dveh let, v tem času pa je opravljal delo tudi v Češki republiki, četudi o tem formalni akt o napotitvi ni obstajal. Kot napoteni delavec je prejemal dohodke od delodajalca B.. V Češki republiki je davčno napoved za leto 2013 vložil dne 7. 12. 2016 ter na podlagi te napovedi dne 30. 12. 2016 tudi plačal davek. Potrdilo češkega finančnega urada o plačilu davka mu je bilo izdano dne 25. 4. 2017, prejel pa ga je dne 6. 6. 2017. Prvostopenjskemu organ je zato z vlogo za obnovo postopka z dne 25. 10. 2017 predlagal, naj odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013 odpravi ter jo nadomesti z novo, v kateri naj upošteva davek, ki ga je plačal v Češki republiki.

3. Prvostopenjski organ je tožnikov predlog za obnovo postopka z odločbo, št. 4210-9336/2017-2 z dne 27. 11. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), kot prepoznega zavrgel. Citira določbo 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ter ugotavlja, da lahko zavezanec predlaga obnovo postopka v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Tožnik je prijavo za odmero davka v Češki republiki vložil 7. 12. 2016. Davek, ki ga je tam plačal, je novo dejstvo, s katerim je bil tožnik seznanjen dne 30. 12. 2016, ko ga je poravnal in ne šele dne 25. 4. 2017, ko je pridobil potrdilo češkega finančnega urada o plačilu davka, kot to zatrjuje v svojem predlogu za obnovo postopka. Ker je predlog za obnovo postopka vložil šele 25. 10. 2017, je zamudil zakonski rok šestih mesecev za vložitev predloga in ga je zato prvostopenjski organ zavrgel. 4. Odločitvi prvostopenjskega organa je pritrdilo Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ), ki je tožnikovo pritožbo zoper to odločitev zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve povzema vsebino pritožbe ter odločbe prvostopenjskega organa, ki se ji pridružuje. Poleg tega navaja, da lahko davčni zavezanec, ki je rezident, uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodkov, ki so vključeni v osnovo za dohodnino v Republiki Sloveniji, in sicer v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Če tega ne stori, mu davčni organ odmeri dohodnino, ne da bi upošteval odbitek v tujini plačanega davka, zoper to odločitev pa ima zavezanec pravico do pritožbe. Če davčni zavezanec do roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, to navede v ugovoru oziroma v napovedi in na tej podlagi dokazila predloži naknadno. Kolikor jih ne predloži do roka za izdajo odločbe, mu davčni organ izda začasno odločbo. To odločbo davčni organ razveljavi in nadomesti z novo odločbo v roku 15 dni po prejemu dokazil, in to najkasneje po poteku petih let po letu, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek davka, plačanega v tujini. Drugostopenjski organ ugotavlja, da tožnik zoper informativni izračun oziroma v napovedi za odmero dohodnine za leto 2013 ni uveljavljal odbitka za ustrezen znesek v tujini plačanega davka in mu je zato davčni organ tudi izdal odločbo o odmeri dohodnine, ki je postala dokončna dne 1. 11. 2014. Tožnik je nato dne 25. 10. 2017 predlagal obnovo postopka odmere dohodnine, vendar pa se drugostopenjski organ pridružuje mnenju prvostopenjskega organa, da je ta prepozen ter povzema njegove ugotovitve.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja ter s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravi ter samo odloči v zadevi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

6. V tožbi najprej povzema potek postopka in vsebino izpodbijane odločbe. Navaja, da davčne napovedi za dohodke, ki jih je prejel v Češki republiki, tam ni vložil v zakonskem roku, to je do 1. 4. 2014, pač pa šele decembra 2016. Davčno obveznost je nato plačal dne 30. 12. 2016, potrdilo o tem pa mu je češki davčni organ izdal dne 25. 4. 2017. Ne strinja se z argumentacijo tožene stranke, da naj bi bil njegov predlog za obnovo postopka prepozen. Odbitek davka, plačanega v tujini in način njegovega uveljavljanja v postopku za odmero dohodnine sta urejena v 138. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in 273. člen ZDavP-2. Skladno s tem mora zavezanec, ki uveljavlja odbitek davka plačanega v tujini, davčnemu organu po 136. členu ZDoh-2 predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti dokazila o znesku plačanega davka od dohodkov v tujini, dokazilo o tam upoštevani osnovi za plačilo dohodnine ter dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko plačan. V nadaljevanju citira določbo 273. člena ZDavP-2, ki ureja način, po katerem lahko davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, posebej pa poudarja, da se kot ustrezna dokazila štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka izven Republike Slovenije. Zgolj navajanje dejstva plačila davka v tujini, brez ustreznih dokazil, torej v konkretnem primeru odmere dohodnine ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve prvostopenjskega organa. Tožnik zato meni, da subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka ni začel teči dne 30. 12. 2016, ko je davek v Češki republiki plačal, pač pa šele z dnem 25. 4. 2017, ko je o tem pridobil ustrezno dokazilo. Tako stališče potrjuje tudi mnenje pravne stroke. Brez potrdila tujega davčnega organa namreč ni možno uveljavljati odbitka tujega davka za zmanjšanje davčne obveznosti, v dosedanji davčni praksi pa je bilo potrdilo o davku, plačanem v tujini, tisti dokument, ki je omogočil odbitek davka. Ker davčni organi v Češki republiki ne izdajajo odločb na podlagi vloženih napovedi za odmero davka, tožnik ne razpolaga z dokazilom, da je bila napoved pravilna in da je bila davčna obveznost pravilno ugotovljena. Če davčni zavezanec takšno potrdilo potrebuje, mora zanj zaprositi. Tožnik zato meni, da je pridobitev potrdila o plačilu davka v Češki republiki tista navezna okoliščina v smislu 89. člena ZDavP-2, ki ima lahko za posledico izdajo nove odločbe. Plačilo davka namreč še ne pomeni, da je plačana obveznost dokončna in skladna z veljavno zakonodajo. To pa pomeni, da je rok za obnovo postopka pričel v konkretnem primeru teči z dnem 25. 4. 2017 in je zato njegov predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2013 pravočasen.

7. Tožnik v nadaljevanju povzema še vsebino obrazložitve drugostopenjske odločbe. Navaja, da drugostopenjski organ ne pojasni svoje trditve, da je tožnik že ob izdaji informativnega izračuna vedel, da bo plačal davek tudi v Češki republiki. Dejansko je za to izvedel kasneje, saj je napoved vložil in davek plačal šele v decembru 2016. 8. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh tožnikovih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. V zadevi ni sporno, da je prvostopenjski organ dne 29. 9. 2014 tožniku izdal odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013, pri čemer so bili pri odmeri upoštevani dohodki iz zaposlitve, ki jih je prejel za opravljeno delo v Sloveniji ter dohodki, ki jih je prejel kot napoteni delavec na Slovaškem in v Češki republiki. Odločba o odmeri dohodnine mu je bila vročena dne 16. 10. 2014, dne 1. 11. 2014 pa je postala dokončna. Sporno tudi ni, da je tožnik dne 7. 12. 2016 pri pristojnem finančnem uradu v Češki republiki vložil napoved za odmero davka od dohodkov, ki jih je prejel v tej državi in da je dne 30. 12. 2016 odmerjeni davek tudi poravnal. Dne 25. 4. 2017 mu je pristojni češki finančni urad izdal potrdilo o plačilu davčnih obveznosti, ki ga je prejel dne 6. 6. 2017. Dne 25. 10. 2017 je nato tožnik vložil predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2013 in predlagal, naj se odločba o odmeri dohodnine, ki mu je bila izdana dne 25. 9. 2014, odpravi ter nadomesti z novo odločbo, v kateri naj se upošteva davek, ki ga je plačal v Češki republiki. Med strankama pa je sporno, kdaj je pričel teči rok za vložitev zahteve za obnovo postopka. Tožena stranka meni, da je ta rok pričel teči najkasneje dne 30. 12. 2016, ko je tožnik v Češki republiki poravnal davek od dohodkov, medtem ko tožnik trdi, da je pričel teči dne 25. 4. 2017, ko mu je pristojni češki finančni organ o tem izdal potrdilo, oziroma dne 6. 6. 2017, ko je to potrdilo prejel. 12. Zakonska podlaga za obnovo davčnega postopka je določba 89. člena ZDavP-2. Ta v prvem odstavku določa, da če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti. V skladu s četrtim odstavkom 89. člena ZDavP-2 lahko v istih rokih obnovo postopka predlaga tudi zavezanec za davek.

13. Sodišče soglaša s toženo stranko, da je tožnik za novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odmero njegove dohodnine za leto 2013, izvedel najkasneje dne 30. 12. 2016, ko je v Češki republiki plačal davek od dohodkov, ki jih je prejel v tej državi. Takrat je tožnik namreč davek poravnal, kar pomeni, da je bil najkasneje takrat seznanjen z njegovo višino, torej se je takrat seznanil z novim dejstvom, ki bi lahko vplivalo na odmero njegove dohodnine in na podlagi katerega bi lahko predlagal obnovo postopka. Tožnik bi moral zato predlog vložiti v nadaljnjih šestih mesecih, to je najkasneje do dne 30. 6. 2017, česar pa ni storil, pač pa predlog vložil šele dne 25. 10. 2017, torej prepozno. Sodišče ne sledi tožnikovi trditvi, da je šestmesečni rok pričel teči šele takrat, ko je od pristojnega finančnega organa Češke republike prejel potrdilo (dokaz) o plačilu davka, torej dne 25. 4. 2017, saj so mu bila dejstva glede odmere davka v Češki republiki, ki so za odmero dohodnine ključnega pomena, znana že 30. 12. 2016. Po določbi 89. člena ZDavP-2 namreč podlaga za vložitev predloga za obnovo postopka ni le pridobitev novega dokaza, pač pa so to tudi nova dejstva, to je v tožnikovem primeru vložitev napovedi za odmero davka v Češki republiki, njegova poravnava in s tem seznanitev z njegovo višino. Odločitev tožene stranke, ki je tožnikov predlog za obnovo postopka kot prepoznega zavrgla, je zato pravilna in utemeljena na zakonu.

14. Sodišče soglaša tudi z drugostopenjskim organom, ki dodatno pojasnjuje, da je imel tožnik v skladu z določbo 136. člena ZDoh-2 možnost uveljavljati odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodkov, ki so vključeni v osnovo za dohodnino v Republiki Sloveniji, tudi že v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine ali v napovedi za odmero dohodnine. V takem primeru je zavezanec dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije ter dokazilo, da je bil znesek dohodnine, ki jo je poravnal v tujini, dokončen in plačan (prvi odstavek 138. člena ZDoh-2). Če zavezanec s takimi dokazili do izteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine oziroma do izteka roka za vložitev napovedi ne razpolaga, to navede v ugovoru ali napovedi ter dokazila predloži naknadno (tretji dostavek 273. člena ZDavP-2), kolikor pa jih ne predloži niti do roka za izdajo odločbe, mu davčni organ izda začasno odločbo, ki pa jo po tem, ko zavezanec dokazila predloži, razveljavi in jo nadomesti z novo, pri čemer mora zavezanec ta dokazila predložiti najkasneje v roku petih leti po letu, za katero je uveljavlja odbitek davka (četrti odstavek 273. člena ZDavP-2). Kolikor pa zavezanec ne uveljavlja odbitka davka niti v ugovoru zoper informativni izračun niti v napovedi za odmero davka ter mu zato davčni organ izda odločbo v skladu s podatki, s katerimi razpolaga, ima kljub temu še vedno tudi možnost vložiti pritožbo zoper odmerno odločbo ter v njej uveljavljati odbitek davka (peti odstavek 273. člena ZDavP-2).

15. Tožnik, ki možnosti, opisanih v prejšnjem odstavku, ni izkoristil, je imel možnost predlagati še obnovo postopka v skladu z 89. členom ZDavP-2. To je sicer storil, vendar pa ne najkasneje v roku šestih mesecev po tem, ko je izvedel za nova dejstva, to je za obveznost plačila davka in njegovo višino v Češki republiki, kot je to pojasnjeno v prejšnjih točkah te obrazložitve, pač pa kasneje. Namen ZDoh-2 je, da se dvojno obdavčevanje dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije odpravi, vendar pa je naloga rezidenta, da to uveljavlja v zakonsko določenih rokih, česar pa tožnik ni storil. Skladno s tem zato sodišče zaključuje, da tožnikova tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), tožnik pa izvedbe glavne obravnave ni predlagal. Dokazi, ki jih je navedel v tožbi, se sicer nanašajo na listine, ki so v upravnem spisu in jih je tožena stranka tudi upoštevala pri odločanju, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe pa med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.