Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 118/2013

ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.118.2013 Civilni oddelek

posest motenje posesti zamenjava ključavnice samopomoč opustitev posesti izročitev ključev
Višje sodišče v Ljubljani
3. julij 2013

Povzetek

Sodna praksa obravnava vprašanja motenja posesti, pravne narave posesti po Stvarnopravnem zakoniku ter pravilnosti postopka in pristranskosti sodnika. Tožnika sta trdila, da sta pridobila posest hiše po smrti A.P., ki jima je izročila ključe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika dejansko izvajala posest in da je toženec motil njuno posest z zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ugotovilo, da je bila posest motena in da toženec ni izkazal pristranskosti sodnice.
  • Motenje posesti in pravna narava posesti po Stvarnopravnem zakoniku.Ali je tožnik, ki je pridobil posest po smrti zapustnika, upravičen do tožbe za motenje posesti, če nad stvarjo ne izvaja dejanske oblasti?
  • Ugotavljanje dejanskega stanja in dokazna ocena v postopku.Kako sodišče ugotavlja dejansko stanje in kakšna je vloga dokazov pri presoji o motenju posesti?
  • Pristranskost sodnika in pravilnost postopka.Ali je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka in ali je bilo pristransko pri obravnavi dokazov?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnikoma je A.P. ob odhodu v Dom starejših občanov izročila ključe in jima s tem izročila tudi posest hiše, da je torej prenesla dejansko oblast na stvari na drugega – na (oba) tožnika, sama pa torej (so)posest opustila.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo v 1. točki tožbenega zahtevka na ugotovitev motenja posesti (I. točka izreka); ugodilo tožbenemu zahtevku, da je toženec dolžan nemudoma prenehati z motenjem posesti tožnikov na nepremičnini - stanovanjski stavbi ..., in sicer tako, da najkasneje v roku tri dni po pravnomočnosti odločbe sodišča prve stopnje na glavnih vhodnih vratih in garažnih vratih te hiše ter na vratih stanovanja in sobe v prvem nadstropju in pritličju iste stavbe, vgradi ključavnice, ki so bile vgrajene pred motilnimi ravnanji oziroma tožnikoma izroči ključ novo vgrajenih ključavnic in jima omogoči nemoten vstop, uporabo in posest navedene večstanovanjske stavbe v obsegu, kot sta jo tožnika imela pred motilnimi ravnanji (II. točka izreka); ugodilo tožbenemu zahtevku, da se je toženec v bodoče dolžan vzdržati kakršnegakoli nadaljnjega poseganja v posest tožnikov na navedeni večstanovanjski stavbi (III. točka izreka) in odločilo, da je toženec dolžan tožnikoma v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 553,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper ugodilni del sklepa je toženec vložil pravočasno pritožbo „zaradi napačnega tolmačenja Stvarnopravnega zakonika, napačne ocene zbranega dokaznega gradiva ter dokaznih dejstev, kršitev pravil postopka in domnevne pristranskosti sodnice“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, vendar drugemu sodniku. Navaja, da je sodišče prve stopnje glede prve tožnice napačno tolmačilo določbe 29. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest brez dejanske oblasti in brez volje, kar pomeni, da se mora pri motenju posesti takega posestnika s strani soposestnika, ki izvaja dejansko oblast nad stvarjo, prav tako ugotavljati aktivno ravnanje s stvarjo, ki naj bi bila predmet motenja. Posestnik, ki pridobi posest v trenutku zapustnikove smrti in sicer samo spiritualizirano posest, ne more uveljavljati motenja posesti do posestnika, ki ima dejansko oblast nad stvarjo. V nadaljevanju graja zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi drugi tožnik izvrševal posest oziroma soposest na večstanovanjski hiši v .... Izpostavlja izpovedbe prič, ki naj bi dokazovale drugače. Priča Z. Č. (edina priča, ki je izpovedovala jasno in direktno) je bila izpostavljena navzkrižnemu zasliševanju sodnice in zastopnika tožnikov, tako da je pod pritiskom narobe povedala znamko in barvo avtomobila drugega tožnika, ugovorov toženca s tem v zvezi pa sodišče ni dopustilo. Sodišče spregleda pismeno izjavo B. G. in napačno meni, da priče ni potrebno zaslišati. Priči B. S. je drugi tožnik polagal besede v usta. V 17. točki obrazložitve sodišče ugotavlja, da ni ugotovljeno, da naj bi ključ garažnih vrat tožnika imela, da pa je tak zaključek nelogičen glede na dejstvo, da sta tožnika v garaži imela svoje stvari. Sodišče nenehno uporablja izraz stvari, ki pa je zelo širok pojem, čeprav je bilo jasno izkazano, da so te stvari le tovorna prikolica ter potovalni kovček, ki se uporabljata le na letni ravni, za take stvari pa se ne potrebuje ključev. Sodišče ne upošteva dejstva, da je toženec s pokojno živel in uporabljal celoten del hiše (ki je z vhodom ločen od pritličnega najemniškega stanovanja). Medsebojno si nista zaklepala vrat, imel je ključ od prostorov, ki jih je uporabljala pokojna, pokazala pa mu je tudi, kje se nahajajo ključi ostalih dveh prostorov, ki sta bila edina, ki tožencu nista bila vedno na voljo (ključ garaže, ključ najemniškega stanovanja). Sodišče ne ugotavlja, da je toženec imel s pokojno (staro mamo) vso posest, šteje pa, da sta takšno soposest imela tožnika, ki živita na naslovu 20 km stran. Samopomoč sodišče postavi v obdobje, ko je toženec zamenjal ključavnice, kar pa je napačno. Takrat je toženec samo udejanil napovedano, na podlagi informacije iz zapuščinskega postopka po pokojni, iz katerega je bila razvidna nakana tožnikov, da bosta nadaljevala z motilnimi dejanji. Tožnika sta res nekaj plačevala, vendar sta dobila vse povrnjeno. Ni res, da ni dokazov, da je počila cev, nihče tožencu ni nakazal, da bi to moral dokazovati. Če bi sodnica le namignila (tožencu kot laiku), da želi dokazilo o tem, bi to takoj storil, saj dokazila so bila že na sodišču (priče S., G. in Č.). Cev je saniral B. Š. s.p., o tem ve tudi delavec na komunali, ki je zamenjal vodovodni števec ter tudi delavci E. G. Navaja, da sodnica ni upoštevala izjav, da je bil objekt zgrajen z namenom večstanovanjskega objekta, kot tak pa ni bil nikoli realiziran (npr. električna napeljava v delu stavbe, ki jo je toženec uporabljal s pokojno, ni razdeljena po dveh števcih). Ni res, kot navaja sodišče, da se je toženec s tožnikoma večkrat srečal na nepremičnini, srečal se je le dvakrat. Pokojna je morala biti deležna stalne pomoči in postrežbe, kar je lahko zagotavljala le oseba, ki se je nahajala stalno ob njej, to pa je bil toženec, česar pa sodišče ne upošteva. Pokojna ni nikoli zahtevala, da se toženec izseli iz hiše, te želje pridejo na dan šele, ko toženec pride v spor s tožnikoma. Vsa oprema v prostorih pokojne je toženčeva, dana ji je bila v dosmrtno uporabo, toženec ne sme izgubiti dostopa do svojih stvari. Sodišče bi moralo zaslišati toženčevo partnerko S. K. Sodišče zanemarja izpoved priče S. P. (očeta toženca), da mu je bil predan ključ s strani sestre iz Doma za ostarele, katerega naj bi poslala pokojna pred smrtjo z izrecno željo, da se ključ izroči le sinu. Takšna predaja izpodbija marsikatero izjavo tožnikov. Sodišče spregleda, da je že v odgovoru na tožbo navedel, da tožnika nimata pravnega naslova za motenjsko tožbo. Ves čas vodenja postopka je bila sodnica pristranska, izjavo v tem smislu je toženec podal že na zapisnik na prvem naroku, pristranskost pa je najbolj prišla do izraza ob pristopu priče S. Z., ko sodnica v manj kot desetih sekundah po vstopu priče v dvorano izreče besede „Kako ste vi meni simpatična“. Gre (očitno) za lapsus sodnice, ki nakazuje na poprejšnje poznanstvo iz katerega lahko taka simpatija izhaja. Ko je priča izjavila, da je toženec težak „nakladač“, je sodnica izbruhnila v smeh ter s solzami v očeh izjavila, da je to tako smešno, da je najbolje, da se obravnava začasno prekine. S pričo se je sodnica pomenkovala in ugotavljala, da sta očitno obe ljubiteljski slavistki in v nadaljevanju pričela popravljati domnevne slovnične napake v toženčevem premem govoru. Zapisnik se je medtem vodil stihijsko, ne da bi toženec vedel kaj naj bi šlo in kaj ne v zapisnik, saj je bil večji del postopka v verbalnem sporu z odvetnikom tožnikov. Zaveda pa se, da navedenega postopanja ne more dokazati.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank dejansko stanje dovolj pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ne tistih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za ugoditev tožbenemu zahtevku pritožbeno sodišče sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

5.Prva tožnica je dedinja po pok. A. P. (svoji materi), lastnici in (so)posestnici hiše v .... Najmanj v trenutku smrti A. P. (5.5.2010) je pridobila posest na stvareh zapustnice (29. člen SPZ), četudi nad stvarmi ni izvajala neposredne dejanske oblasti. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je prva tožnica nad stvarjo tudi dejansko izvajala oblast, so zato pravno zgrešene. S tem je tožnica tudi aktivno legitimirana za vložitev tožbe zaradi motenja posesti (33. člen SPZ).

6.Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ, 426. člen ZPP). Glede drugega tožnika (moža prve tožnice) je moralo tako sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je bil tudi on v času motilnega dejanja (27.9.2011 in nadalje) posestnik ali soposestnik stvari (sporne nepremičnine). Tožnika sta zatrjevala, da je prva tožnica bila posestnica že na podlagi 29. člena SPZ, sicer pa sta oba postala (so)posestnika na podlagi dejstva, da jima je A. P. (tudi stara mati toženca) ob odhodu v dom (26.2.2010) izročila ključe vseh prostorov stanovanjske stavbe in jima predala celotno stavbo v uporabo, upravljanje in posest. Tožnika sta posest prevzela in jo izvajala na celotni stavbi, razen na stanovanju in sobi v drugem nadstropju, ki sta v uporabi toženca (nečaka prve tožnice), in sicer tako, da sta tudi po smrti zapustnice (5.5.2010) vsaj dvakrat mesečno vstopila v te prostore, jih prezračila, očistila in poskrbela za rože, plačevala položnice skupnih stroškov, v zvezi s stanovanjem v pritličju pa tudi urejala vsa razmerja do najemnikov, v garaži pa sta imela in imata še sedaj shranjene svoje premične stvari. Po izpeljanem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta svoje trditve in s tem (so)posest na nepremičnini izkazala. Takšen zaključek pritožbeno sodišče sprejema. Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP, hkrati pa je življenjska in povsem prepričljiva. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da jima je A.P. ob odhodu v Dom starejših občanov izročila ključe in jima s tem izročila tudi posest hiše, da je torej prenesla dejansko oblast na stvari na drugega – na (oba) tožnika, sama pa torej (so)posest opustila. Da je bila s tem prepuščena (so)posest tudi drugemu tožniku, izvedeni dokazi dovolj prepričljivo potrjujejo (pooblastilo pokojne dano drugemu tožniku, z dne 1.7.2009 – priloga A22, izpovedbe prič J. E., A. M., B. S., v zvezi z oporoko z dne 30.12.2004 – priloga A3 in izjavo z dne 20.3.2010 – priloga A5). Že s tem dejanjem (izročitev ključev) v pomenu izročitve posesti sta (oba) tožnika postala (so)posestnika stvari v obsegu, v kakršnem je posest izvajala A. P. V to, da sta to posest tudi izvajala, pritožbeno sodišče ne dvomi, drugačen zaključek bi bil neživljenjski. Izvrševanje posesti tudi s strani drugega tožnika so izrecno potrdile tudi priče J. E., A. M. in B. S. (primerjaj 15. točko obrazložitve).

7.Povsem prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je imela pok. A. P. v sporni stanovanjski hiši izključno posest nad stanovanjem v prvem nadstropju in pritličnem stanovanju, skupaj s tožnikoma in tožencem soposest nad sobo nad garažo ter skupaj s tožnikoma soposest nad garažo (17. in 18. točka obrazložitve), in sta tako tožnika z izročitvijo ključev in tudi z izvajanjem posesti oziroma soposesti vstopila v navedena razmerja namesto A. P. Posest oziroma soposest tožnikov je bila zaradi zamenjave ključavnic dne 27.9.2011, 29.9.2011 in 26.1.2012, nedvomno motena, pri čemer ni sporno, da je motilno dejanje izvršil toženec, dejanje pa je bilo samovoljno in protipravno, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

8.Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev ugovor samopomoči (31. člen SPZ). Glede na to, da so imeli A. P. in nato tožnika v izključni posesti zgoraj opisane prostore, zamenjava ključavnic s strani tožnikov na teh prostorih dne 26.2.2010 ni bilo protipravno dejanje in toženca ni izključilo iz posesti, niti njegove posesti ni motilo, zato njegova menjava ključavnic na vratih teh prostorov, ne more pomeniti samopomoči. Soba nad garažo je bila res v soposesti tudi toženca, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da že zaradi časovnega razmaka „odgovora“ toženca z dne 26.1.2012 na menjavo ključavnice na tej sobi s strani tožnikov dne 26.2.2010, o samopomoči (ki mora biti takojšnja) ni mogoče govoriti. Tožnika sta dne 26.2.2010 zamenjala tudi ključavnico na glavnih vhodnih vratih v stanovanjsko hišo, vendar pa sta ključ teh vrat izročila tožencu, česar toženec ni zanikal (in kar je tudi logično, saj sicer ne bi mogel uporabljati svojega stanovanja in bi na zamenjavo ključavnice takoj reagiral in ne šele z motilnim dejanjem 27.9.2011).

9.Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje glede sklicevanje toženca na višjo silo v zvezi z menjavo ključavnic na vratih pritličnega stanovanja in stanovanja v prvem nadstropju – toženec za morebitno zamenjavo počene cevi, razen svoje izpovedbe, ni ponudil nobenega drugega dokaza, čeprav morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. člen ZPP), na kar sodišče prve stopnje dolžnika ni bilo dolžno posebej opozarjati. Samo s svojo izpovedjo pa s stopnjo gotovosti ali vsaj prepričljivosti svojih zatrjevanj ni izkazal. 10.Pravilno in zakonito je tako sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v obsegu kot izhaja iz točke II in III izreka izpodbijanega sklepa, ugodilo (členi 24 – 35 SPZ).

11.Pritožbeno sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče B. G., pa tudi S. K., saj bi se z izvedbo njunih zaslišanj dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Enako tudi dopis B. G. o tem, da tožnika nista nikoli stanovala v sporni hiši (list. št. 66), na odločitev sodišča prve stopnje ne bi mogel vplivati.

12.Iz vsega povedanega pa je sicer tudi razvidno, da gre v konkretnem primeru za soposest tožnikov in toženca na sporni nepremičnini, zato morata tudi tožnika (do odločitve v morebitni petitorni pravdi) tožencu omogočiti soposest nepremičnine (hiše v ...), v obsegu kot jo je izvajal. 13.Pristranskosti sodnice tožencu ni uspelo izkazati. Vedenje sodnice kot ga opisuje v pritožbi, iz zapisnika glavne obravnave, ki sta ga podpisali obe pravdni stranki, ne izhaja. Zapisnik pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena ZPP).

14.Pritožbeno sodišče je upoštevaje vse povedano, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Če na kakšno pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ni odgovorilo, ni šlo za navedbo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia