Jedro

Da bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, mora negativno vplivati na premoženjsko stanje dolžnika. Zgolj v primeru, da pride do zmanjšanja stečajne mase, je namreč poplačilo upnikov iz stečajne mase onemogočeno ali ogroženo. Povedano drugače: izpodbojno je (le) tisto pravno dejanje stečajnega dolžnika, zaradi katerega je prišlo do zmanjšanja stečajne mase s posledicami, navedenimi v 271. členu ZFPPIPP. V kolikor vpliva na stečajno maso ni, dejanje ni izpodbojno. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki sklenili veljavno najemno pogodbo, zaradi česar tožeča stranka ni postala lastnica stroja in z izpodbijanim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 716,38 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavijo učinki pogodbe o asignaciji z dne 31. 5. 2013 v znesku 14.000,00 EUR, sklenjeni med tožečo stranko kot asignantom, toženo stranko kot asignatarjem ter D. d.o.o. kot asignatom, ter da se med pravdnima strankama razveljavi učinek plačil/a v skupnem znesku 14.000,00 EUR, izvedenem na podlagi navedene pogodbe o asignaciji. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Eno temeljnih načel postopka zaradi insolventnosti je načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP). To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pododdelek 5.3.4 ZFPPIPP) zato omogočajo, da se odpravijo negativne posledice, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi dolžnikovih dejanj, ki pomenijo kršitev obveznosti enakega obravnavanja upnikov. Da pa bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, mora negativno vplivati na premoženjsko stanje dolžnika. Zgolj v primeru, da pride do zmanjšanja stečajne mase, je namreč poplačilo upnikov iz stečajne mase onemogočeno ali ogroženo. Povedano drugače: izpodbojno je (le) tisto pravno dejanje stečajnega dolžnika, zaradi katerega je prišlo do zmanjšanja stečajne mase s posledicami, navedenimi v 271. členu ZFPPIPP. V kolikor vpliva na stečajno maso ni, dejanje ni izpodbojno.

6. Med strankama v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da je imela tožeča stranka stroj, ki ga je 27. 5. 2013 prodala D. d.o.o., v posesti, prav tako ne, da sama kupnine za navedeni stroj po računu št. FA 0000043/2012 z dne 29. 3. 2012 v višini 14.000,00 EUR ni plačala, niti delno ne. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je bila med strankama 30. 11. 2010 sklenjena veljavna najemna pogodba št. 1/2010 in na tej podlagi je bila tožeča stranka posestnica spornega stroja.

7. Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je sporni stroj del stečajne mase tožeče stranke. Podlaga za to bi v konkretnem primeru bila le realizirana kupoprodajna pogodba med pravdnima strankama, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila izpolnjena (niti delno ne), saj tožeča stranka ni plačala kupnine po računu št. FA 0000043/2012 z dne 29. 3. 2012. Na računu je izrecno navedeno, da lastništvo stroja preide na tožečo stranko (šele) s plačilom kupnine (prim. 520. člen OZ), tožeča stranka pa pritožbene navedbe gradi predvsem na izpodbijanju zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s pridržkom lastninske pravice. Slednje za odločitev ni bistvenega pomena, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki za sporni stroj sklenili prodajno pogodbo (ki je v skladu s 520. členom OZ vsebovala pridržek lastninske pravice), prav tako ne, da tožeča stranka, kupnine za stroj ni plačala. To pomeni, da tožeča stranka ni postala lastnica stroja, saj je med pravdnima strankama za isti stroj že obstajalo veljavno sklenjeno najemno razmerje, in sicer na podlagi najemne pogodbe z dne 30. 11. 2010 (587. člen OZ). Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pisna najemna pogodba sklenjena in podpisana s strani obeh pravdnih strank, prav tako ni bila ugotovljena njena neveljavnost. Navedeno pomeni, da lastninska pravica na stroju na tožečo stranko na podlagi 435. člena OZ ni prešla ter da je imela tožeča stranka stroj na dan 27.5.2013, ko ga je prodala D. d.o.o., v posesti na podlagi najemne in ne kupne pogodbe. Tožeča stranka tudi sicer ni zatrjevala ali dokazovala, da bi sporni stroj vodila kot svoje premoženje. Podlaga za to bi bila lahko kvečjemu realizirana kupna pogodba med pravdnima strankama, ne pa tudi najemna pogodba, na podlagi katere je imela tožeča stranka sporni stroj v posesti. D. d.o.o. z asignacijsko pogodbo torej ni plačevala stroja tožeče stranke, pač pa stroj tožene stranke. Sodišče prve stopnje zato v točki 7 obrazložitve pravilno navaja (in tega pritožba ne izpodbija), da sporni stroj nikoli ni bil v premoženju tožeče stranke, saj ga je slednja imela le v uporabi oziroma najemu. To pa pomeni, da sporni stroj ni spadal v stečajno maso, zato zaradi izpodbijanega pravnega dejanja do zmanjšanja le-te ni moglo priti, s tem pa tudi niso mogle nastati posledice, navedene v 271. členu ZFPPIPP (neenako obravnavanje upnikov; objektivni pogoj izpodbijanja).

9. Na podlagi pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer da sta pogodbeni stranki sklenili veljavno najemno pogodbo, zaradi česar tožeča stranka ni postala lastnica stroja in z izpodbijanim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člen na ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.