Jedro

Tudi dokazana trditev, da je pooblaščenka tožeče stranke prevzela spis s pomanjkljivo dokumentacijo, iz katere ni bilo razvidno, da je bil narok za glavno obravnavo dne 31.3.1999 že drugi v tej zadevi, ne spremeni dejstva, da se nobenega naroka v tej zadevi tožeča stranka ni udeležila. Ob neizpodbijanem odločilnem dejstvu, da se tožeča stranka kljub pravilnemu vabilu ni udeležila dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo, pa je svojo odločitev prvostopno sodišče pravilno naslonilo na določilo 2. odst. 499. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Na podlagi določila 1. odst. 498. čl. ZPP/99 je pritožbeno sodišče v tej zadevi postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo (1. točka izreka). Ocenilo je, da se tožeča stranka kljub pravilnemu vabilu ni udeležila dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo. Istočasno je predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen zavrglo (2. točka izreka). Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve odločil pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da je X Ljubljana pravni naslednik prvotno tožečega Y. Zato bi moralo prvostopno sodišče postopek prekiniti in pozvati novo tožečo stranko, naj prevzame pravdo. Tega pa ni storilo, ampak je na prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil dne 5.3.1999, povabilo kar novo tožečo stranko X. Nova tožeča stranka je svoj izostanek z naroka opravičila, ni pa izjavila, da prevzema pravdo. Naslednjega naroka za glavno obravnavo, ki je bila dne 31.3.1999, se tožeča stranka ponovno ni udeležila, ker pa je dne 6.5.1999 vložila prošnjo za ponovni razpis, je s tem izjavila voljo, da prevzema postopek. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Pritožba ni utemeljena. Zakaj tožeča stranka ocenjuje, da je pravdo prevzela šele s prošnjo z dne 6.5.1999 za ponovni razpis naroka in ne že s telegramskim predlogom z dne 4.3.1999, naj prvostopno sodišče glavno obravnavo za dne 5.3.1999 prekliče, iz pritožbe ne izhaja. Sicer pa tudi dokazana trditev, da je pooblaščenka tožeče stranke prevzela spis s pomanjkljivo dokumentacijo, iz katere ni bilo razvidno, da je bil narok za glavno obravnavo dne 31.3.1999 že drugi v tej zadevi, ne spremeni dejstva, da se nobenega naroka v tej zadevi tožeča stranka ni udeležila. Res je, da mora po določilu 3. tč. 212. čl. ZPP, v zvezi s 1. odst. 215. čl. istega zakona v primeru prenehanja pravne osebe prvostopno sodišče ravnati tako, kot pojasnjuje tožeča stranka v pritožbi. Ker prvostopno sodišče ni ravnalo tako, ampak je na glavno obravnavo vabilo kar neposredno pravnega naslednika prvotne tožeče stranke, je sicer kršilo obe citirani določili, vendar ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, zato zatrjevana bistvena kršitev določil pravdnega postopka ni podana. Ob neizpodbijanem odločilnem dejstvu, da se tožeča stranka kljub pravilnemu vabilu ni udeležila dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo, pa je svojo odločitev prvostopno sodišče pravilno naslonilo na določilo 2. odst. 499. čl. ZPP. Pritožbeni razlogi proti 1. točki izreka sklepa torej niso utemeljeni. Ker pritožba proti odločitvi iz 2. tč. ni obrazložena, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradnega priezkusa (2. odst. 365. čl. ZPP). V tem okviru pa niti glede odločitve iz 1. tč., niti glede odločitve iz 2. tč. ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP).