Jedro

Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Šmarje pri Jelšah je z izpodbijano odločbo, št. 214-975/2014-12 z dne 19. 3. 2015, zavrnila zahtevek A.A., v zvezi z izdajo dovoljenja za prvo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, z namenom zaposlitve ali dela. Pojasnila je, da je bilo družbi B. d.o.o. izdano dovoljenje za zaposlitev tujca brez kontrole trga dela z najmanj 51% udeležbo v kapitalu gospodarske družbe, št. 20140013844, z veljavnostjo od 22. 10. 2014 do 21. 10. 2015 (prvi odstavek 37. člena Zakona o tujcih, v nadaljevanju ZTuj-2). Prosilec je bil na veleposlaništvu v Skopju zaslišan 21. 1. 2015. 2. Tožena stranka je vpogledala v informacijski sistem Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, iz katerega je razvidno, da je bilo podjetje B. d.o.o. vpisano v poslovni register 16. 7. 2014, kot direktor imenovan A.A., kot prokurist podjetja C.C., sedež podjetja pa je bil določen na naslovu ... Na podlagi zaprosila Policijski upravi Celje, Policijski postaji Č., je bil upravni organ s strani policije obveščen, da je na vratih objekta na naslovu ... nameščen poštni nabiralnik za podjetje B. d.o.o., za podjetje D. in še en nabiralnik brez napisa. Nobeno podjetje nima urejenih dostopnih poslovnih prostorov, ki bi kazali, da se v njih ukvarjajo z gradbeništvom, niti oznake za podjetje. Na podlagi teh in še nadaljnjih ugotovitev, ki se nanašajo na preverjanje v zvezi s poslovanjem podjetja B. d.o.o., je policija predlagala, da se dovoljenje za prvo začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela, prosilcu ne izda.

3. Tožena stranka je presodila, da je bilo podjetje B. d.o.o. ustanovljeno kot fiktivno podjetje, zgolj z namenom lažje pridobitve dovoljenja za delo in posledično dovoljenja za prebivanje v RS. S tem je dokazana kršitev 6. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, saj obstajajo razlogi za domnevo, da se A.A. ne bo podrejal pravnemu redu RS. Prosilec je bil z ugotovitvami tožene stranke 3. 3. 2015, na Veleposlaništvu v Skopju seznanjen.

4. Ker je tožena stranka ugotovila, da tožnik v Sloveniji nima namena prebivati iz razloga zaposlitve ali dela in da A.A. ne bo opravljal dela, za katero mu je bilo izdano dovoljenje in se posledično ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije, je tožena stranka vlogo zavrnila.

5. Tožnik vlaga tožbo iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in meni, da se razlogi za zavrnitev bolj kot nanj, nanašajo na C.C. Predpisa, ki bi preprečeval poslovanje družbe na njenem sedanjem naslovu ni, saj zakon ne zahteva ugotavljanja izpolnjevanja minimalnih pogojev za poslovanje, kar posledično pomeni, da družba izpolnjuje vse pogoje za pričetek poslovanja. Družba bi se ukvarjala z gradbeništvom in glede na širok obseg takega dela meni, da ni nujno, da se zagotovijo poslovni prostori. Odločitev tožene stranke posega v ustavno določbo, ki varuje svobodno gospodarsko pobudo. Ker ne obstaja dvom v bodoča ravnanja ne tožnika, ne prokurista, meni, da je tožba utemeljena in sodišču predlaga odpravo izpodbijanega akta in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo pa ni poslala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v podatkih priloženega upravnega spisa. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Po določbi 1. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 se dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji tujcu ne izda, če niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 33. člena ZTuj-2, ki določa, da mora tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, poleg pogojev iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2, izpolnjevati tudi pogoje, ki so s tem zakonom določeni za posamezne vrste dovoljenja za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in prebivanje za določen čas in določen namen ali prebivanje za nedoločen čas (drugi odstavek 31. člena ZTuj-2). Po določbi 1. alinee prvega odstavka 35. člena se dovoljenje za začasno prebivanje izda tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati iz namena zaposlitve in dela.

10. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da je bilo na podlagi 10. in 14. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, delodajalcu B. d.o.o., na naslovu ..., katerega družbenik je v 100% deležu tožnik, ki je tudi direktor te družbe, izdano dovoljenje za zaposlitev tujca brez kontrole trga dela z najmanj 51% udeležbo v kapitalu gospodarske družbe, za delavca A.A., tožnika v tem sporu, za delovno mesto gradbeni delavec.

11. V zadevi ni sporno, da je bila družba B. d.o.o., ki je zaprosila za dovoljenje za zaposlitev tujca, ustanovljena na naslovu, za katerega je bilo v postopku, na podlagi terenskega preverjanja s strani Policijske postaje Č. ugotovljeno, da na njem ni urejenih poslovnih prostorov, niti se na tem naslovu (razen na poštnem nabiralniku) ne nahaja označba za podjetje. V zadevi tudi ni sporno, da družba v času odločanja tožene stranke ni poslovala, čeprav je v pogodbi o zaposlitvi določen datum pričetka dela 22. 10. 2014. 12. Glede na dejstva, ugotovljena s strani Policijske postaje Č. pred izdajo izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na družbo B. d.o.o., tudi po presoji sodišča obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne, zato po presoji sodišča ni izpolnjen namen izdaje dovoljenja za prvo začasno prebivanje tujca iz 1. alinee prvega odstavka 35. člena ZTuj-2. V nadaljevanju pa te ugotovitve utemeljujejo odločitev tožene stranke, da obstoji razlog za zavrnitev dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, določen v 6. alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. 13. Glede na navedeno je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.