Jedro

Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna.

Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Ugotovi se, da vrednost nepremičnin, ki jih je ocenil cenilec gozdarske stroke in sicer:

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/5 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 28,99 EUR,

II.Ugotovi se, da vrednost nepremičnin, ki jih je ocenila cenilka za kmetijska in gradbena zemljišča in sicer:

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/5 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 3,08 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/6, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 322,76 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/7 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 250,80 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/11, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 12,92 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/59, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 184,36 EUR

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/61, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 4.271,71 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/69 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 5.312,53 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/70, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 459,92 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/73 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 221,20 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/74 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 102,50 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/76 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 69,45 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/4, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 38,64 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/5, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 45,73 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/6, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 11,26 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/8, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 76,32 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/9, last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 6.637,29 EUR in

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 02/11 (gozdno zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 16. 5. 2022 znaša 3.841,72 EUR.

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/7 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 71,43 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/69 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 19,34 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/73 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 7,48 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/74 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 3,52 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 01/76 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 319,08 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/78, last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 2,35 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/79, last dolžnika do 1/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 8,27 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 01/80, last dolžnika do 1/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 32,16 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 03/4, last dolžnika do ¾, na dan 30. 3. 2024 znaša 341.282,99 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 04/2, last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 649,27 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 05/3, last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 1.464,63 EUR,

-nepremičnine ID znak: parcela X 05/4, last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 83,05 EUR,

-dela nepremičnine ID znak: parcela X 02/11 (kmetijsko zemljišče), last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 29,99 EUR in

-nepremičnine ID znak: parcela X 02/12, last dolžnika do 3/52, na dan 30. 3. 2024 znaša 3,80 EUR."

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče na predlog upnika dovolilo izvršbo na delež dolžnika na več nepremičninah v k. o. X. Cenilka gradbene stroke A. A. je svoje mnenje oz. poročila izdelala dne 30. 3. 2024, na katero je svoje pripombe podal tudi dolžnik v vlogi z dne 13. 5. 2025. Dolžnikov glavni izpostavljen očitek je, da cenitvenega mnenja ni mogoče preveriti, saj iz mnenja ne izhajajo konkretni podatki o poslih, ki so se v zadnjem času pojavili na trgu, zato tudi ni mogoče preveriti ustreznosti prilagoditev. Prav tako se ne da preveriti okoliščine, ali zbrani podatki o nepremičninah odražajo pošteno tržno vrednost, saj cenitveno poročilo v tem delu ne vsebuje nikakršne analitike. Cenilka je na pripombe dolžnika pisno odgovorila, pri čemer je sodišče zaključilo, "da poročilo vsebuje vse potrebne elemente in da je zelo pregledno. Sodišče je dolžnikove pripombe oz. očitke o nepreverljivosti cenitve in pomanjkanja prilagoditev v celoti zavrnilo. Prav tako je zavrnilo dolžnikov dokazni predlog za zaslišanje izvedenke ter v celoti sprejelo tudi mnenje cenilke A. A., in sicer kot pravilno, popolno ter konsistentno. Očitke dolžnika je zavrnilo kot pavšalne ter brez osnove. Dolžnik je cenitvi cenilca gozdarske stroke z dne 31. 5. 2022 nasprotoval predvsem iz razloga, ker ne upošteva pristopa ocenjevanja, ki ga je dolžnik v svoji vlogi prvostopenjskemu sodišču obširno obrazložil, zaradi česar cenitvenega poročila ni mogoče preveriti v pogledu dolžnikovih navedb. Sodišče prve stopnje pri tem ugotavlja, da je cenilec zadostil vsem kriterijem, ki jih je navedel dolžnik, glede izračuna vrednosti nepremičnine po na donosu zasnovanem načinu, razen tistim, ki se na ocenjene nepremičnine, ki v naravi predstavljajo gozd, ne nanašajo. Dolžnik pri tem opozarja, da cenilec ni ustrezno argumentacijsko obrazložil ustreznosti in metodologije svoje cenitve, prav tako ni sledil kriterijem, ki jih je v vlogi izpostavil dolžnik. V tem delu dolžnik opozarja, da je bilo dejansko stanje napačno oz. nepopolno ugotovljeno. Brez uporabe ustrezne analitike namreč ni mogoče zadostiti zakonskemu standardu glede obrazložitve cenitvenega poročila. Predvsem pa sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanja izvedenca oz. ni dalo možnosti, da bi le ta podal ustno mnenje na naroku, kjer bi mu lahko dolžnik tudi zastavil ustrezna vprašanja glede metodologije in načina cenitve, kar bi omogočilo neposredno soočenje argumentov dolžnika in cenilca. Sodišče prve stopnje je poročilo cenilca B. B. v celoti (in nekritično) sprejelo, ter dolžnikove navedbe (brez ustrezne razlogovalne vezne argumentacije) zavrnilo kot "pavšalne in neutemeljene." S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje prekršilo načelo kontradiktornosti kot eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka (kršitev 22. člena Ustave). Takšna kršitev ustavno zagotovljenih pravic rezultira tudi v kršitvi dolžnikove pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Sodišče je tako sprejelo v celoti arbitrarno odločitev (sklep), saj ni upoštevalo dolžnikovih izjav (pripomb), pri čemer tudi ni obrazložilo na ustrezen način, od kod izvira verodostojnost izkaza odgovorov na pripombe s strani izvedenca. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V izvršbi sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Sodišče samo nima ustreznega strokovnega znanja za ugotovitev vrednosti, zato v ta namen določi strokovnjaka - sodnega cenilca (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Če je cenilno poročilo pripravljeno strokovno in je cenitev skladna s pravili stroke ter v njej ni nejasnosti, sodišče na tako cenitev opre ugotovitev o vrednosti nepremičnine.

5.Če se stranke ne strinjajo s cenilnim poročilom, lahko nanj podajo pripombe. Ker pa je ugotovitev vrednosti nepremičnine zahtevno strokovno vprašanje, so pripombe ustrezne le, če so podane dovolj konkretizirano in strokovno utemeljeno do te mere, da lahko ovržejo cenilno poročilo zapriseženega sodnega cenilca, ki ga je postavilo sodišče. Gre za breme podajanja obrazloženih pripomb na cenilno mnenje, ki je na strani tiste stranke, ki se s cenilnim mnenjem ne strinja. Pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, in vsaj do neke mere strokovno utemeljene. Ker je izvedensko mnenje strokovno delo cenilca, ki je strokovnjak na področju ocenjevanju nepremičnin, lahko stranka torej le-tega izpodbija zgolj s konkretnimi in natančnimi pripombami, ki opredeljujejo tudi "pravilno" vrednost nepremičnin, in sicer ne kot strankino osebno pristransko mnenje, temveč glede na strokovna merila, tega trditvenega bremena pa dolžnik res ni zmogel ne v pripombah ne v pritožbi, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so bili očitki dolžnika o metodoloških pomanjkljivostih zgolj pavšalni, očitki o izostanku preverbe ključnih parametrov pa brez osnove.

6.V zvezi s trditvami, da cenilno poročilo cenilke gradbene stroke ne vsebuje podatkov o primerljivih poslih, višje sodišče ugotavlja, da so te protispisne. Te podatke lahko dolžnik razbere na straneh 17 do 20 poročila, na straneh 23 do 24 poročila in na straneh 27 do 28. Prikazana je tudi uporaba prilagoditev glede na površino in starost. Razvidne so prodajne cene primerjalnih nepremičnin. Navedene podatke bi dolžnik lahko primerjal s podatki evidence transakcij nepremičnin, če je v njih kakorkoli dvomil. Sicer pa že v tem delu dolžnik ni podal konkretnih pripomb in tudi ne pritožbenih navedb, saj dolžnik navedenih izračunov v ničemer konkretno ne prereka.

7.Cenilno mnenje je torej strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam (tako sklep VSL II Ip 2017/2019). Glede na povedano se nadaljnje dolžnikove pritožbene trditve, da "se ne da preveriti okoliščine, ali zbrani podatki o nepremičninah odražajo pošteno tržno vrednost, saj cenitveno poročilo v tem delu ne vsebuje nikakršne analitike" izkažejo kot očitno povsem pavšalne.

8.Neutemeljeno posledično dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati skladno z 253. členom ZPP, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati (prim. sklep VSL I Ip 1291/2009). Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.

9.Neutemeljeno dolžnik prereka tudi ugotovitev vrednosti na podlagi cenilnega mnenja cenilca gozdarske stroke. Višje sodišče v tem delu v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da dolžnik cenilnemu poročilu ni argumentirano nasprotoval. Dolžnik je namreč (neutemeljeno) oporekal zgolj tistemu delu cenitve, ki jo je sodni cenilec opravil z na donosu zasnovano metodo. Cenilec je, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, uvodoma navedel vire in podatke, ki jih je upošteval v postopku cenitve. Kot izhaja iz cenitvenega poročila, je cenilec pridobil podatke o površini posamezne nepremičnine in bonitetnih točkah, vsako nepremičnino je podrobno opisal, tako da je opisal sestoj gozda, ocenil njegovo negovanost in lesno zalogo ter kvaliteto lesa. Kot izhaja iz cenitve, je cenilec upošteval tudi lego posamezne nepremičnine, naklon terena in podprtost s traktorskimi vlakami. Kot izhaja iz tabelarnega prikaza, je cenilec za vsako nepremičnino ocenil vrednost lesa na kamionski cesti (posebej za iglavce in listavce), upošteval vse stroške (sečnje, spravila lesa, gojenja in varstva gozdov, gradnje vlak, vzdrževanja gozdnih cest), na tej podlagi pa ob upoštevanju tekočega prirastka izračunal čisti donos v evrih na hektar. Iz povedanega je razvidno, da ne drži, da je sodišče prve stopnje nekritično sprejelo ugotovitve izvedenca. Tudi sicer se sodišče na mnenje strokovnjaka vsekakor sme zanesti, še več, da ga preseže, mora s strokovno utemeljitvijo izkazati še večje strokovno znanje, kot ga ima izvedenec, na podlagi procesnega gradiva strank, ki pa mora v ta namen biti zelo visoke kakovosti. Tudi po mnenju višjega sodišča je cenilec s prej opisanim zadostil vsem kriterijem, ki jih je navedel dolžnik, ko je razpravljal o izračunu vrednosti nepremičnine po na donosu zasnovanem načinu. Nasprotne dolžnikove pritožbene trditve so neutemeljene, dejansko stanje pa posledično ni bilo nepravilno ugotovljeno. Poleg tega dolžnik ni podal bistvene navedbe o tem, kakšne bi konkretno morale biti, ob strokovni utemeljitvi, pravilne vrednosti nepremičnin. Glede na dolžnikove pavšalne pripombe je obrazložitev sodišča prve stopnje več kot zadostna, obrazložena in utemeljena ter očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

10.Glede zaslišanja cenilca gozdarske stroke velja smiselno povedano enako, kot glede zaslišanja cenilke gradbene stroke. O tem se je še podrobneje in popolno ter materialnopravno pravilno opredelilo zlasti sodišče prve stopnje, zato se višje sodišče na te razloge v izogib ponavljanju zgolj sklicuje. Iz navedenih razlogov dolžniku niso bile kršene pravice in 22. in 33. člena Ustave.

11.Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 178, 178/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.