Jedro

Predlagatelj (toženec) sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o toženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa toženec s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženec je v tej zadevi zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 17. 9. 2020 v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 19. 11. 2019 pri Vrhovnem sodišču vložil laično vlogo, poimenovano „vloga za revizijo“ in „zahteva za varstvo zakonitosti“. V njej navaja, da je v pritožbi jasno zapisal, kaj vse v zapisniku ne drži ter za to predložil dokaze. Njegovih navedb naj ne bi nižji sodišči argumentirano zavrnili. Sodišče druge stopnje je zapisalo, da pritožba ni dovoljena, kar glede na pravni pouk v sklepu z dne 19. 11. 2019 in 25. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ne drži. Meni, da sodišče prve stopnje ne pozna Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede pravnega pouka, zato naj bi bil dvom o resničnosti navedb v prepisu utemeljen, dokaz pa so popravki sodišča. Predlaga razveljavitev obeh sklepov, ter da se mu omogoči sodelovanje pri poslušanju prepisa. Prosi za brezplačno pravno pomoč.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži izključno državno tožilstvo, in sicer pri sodišču prve stopnje (prvi odstavek 385. člena in drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZPP). Zgolj stranke pa lahko pri Vrhovnem sodišču vložijo predlog za dopustitev revizije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato vlogo toženca obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj (toženec) sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).1

5. Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o toženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP).2 Prav tako pa toženec s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.3

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako stališče je zavzeto v zadevah Vrhovnega sodišča RS II DoR 570/2020 z dne 19. 5. 2021 in II DoR 536/2020 z dne 11. 12. 2020. 2 Enako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 559/2020 z dne 19. 5. 2021. 3 Smiselno npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 15/2021 z dne 23. 3. 2021, II Ips 325/2014 z dne 23. 4. 2015, X Ips 247/2014 z dne 9. 7. 2014 in II Ips 576/2007 z dne 4. 10. 2007 ter L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 540.