Jedro

Hči imetnice stanovanjske pravice se je vselila v stanovanje (vojaško), oče pa naj bi ji pomagal s tem, da je zamenjal ključavnico. Ni sprejeto stališče sodišča prve stopnje, da pomeni "tuje" stanovanje vsako stanovanje, ki se ne glasi na tistega, ki se vanj vseli, je pa družinski član imetnika stanovanjske pravice in v odločbi tudi naveden kot uporabnik stanovanja. Vprašanje, ali je vojaški organ bivše JLA še imel pravico dodeljevati stanovanja svojim uslužbencem, je stvar civilnega razmerja. Obsodilna sodba je bila zato razveljavljena.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženih A in B se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila B. spoznana za krivo kaznivega dejanja nezakonite vselitve po I. odst. 182. čl. KZ RS, obd. A pa pomoči k takemu kaznivemu dejanju. Obdolžencema sta bili izrečeni pogojni obsodbi, v katerih je bila vsakemu določena kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta, hkrati pa je bil B postavljen še poseben pogoj, da v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe izprazni stanovanje, v katerega naj bi se nezakonito vselila.

Takšno sodbo izpodbija zagovornica obeh obdolžencev iz vseh pritožbenih razlogov od 1. do 4. točke 363. člena ZKP, predlaga oprostitev obdolžencev ali pa razveljavitev sodbe in novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni dokaznega gradiva in pritožbenih navedb obrambe sodišče druge stopnje ocenjuje, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Iz odločbe o dodelitvi stanovanja z dne 25.8.1991, ki je priložena spisu, je razvidno, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno C kot takratni delavki vojaške ustanove, pri čemer so kot koristniki stanovanja omenjeni otroci D, sedanja obdolženka B in E. Odločba je bila izdana na podlagi prošnje C. B. z dne 14.8.1978, kot je razvidno iz navedene odločbe. Ni moč pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da naj bi B neupravičeno zasedla stanovanje, ker je bila nosilka stanovanjske pravice njena mati in da naj bi bilo tako stanovanje šteti kot tuje stanovanje. B je bila ena od treh hčera nosilke stanovanjske pravice, ki je eno stanovanje v isti hiši že zasedala, vendar je bilo po kvadraturi glede na petčlansko družino premajhno, zato ji je bilo dodeljeno še stanovanje, ki je predmet te kazenske zadeve in ki je v petem nadstropju iste hiše. Za presojo te kazenske zadeve ni pomembno, ali je bil vojaški organ v navedenem času še upravičen oddajati vojaška stanovanja svojim delavcem, ker je to stvar civilnopravnega razmerja, vsekakor pa ne drži ocena, da bi obdolženca ravnala naklepno pri vselitvi oziroma glede A pri zamenjavi ključavnice stanovanja. Ne zatrjuje se, da bi morda nosilka stanovanjske pravice takrat, ko je prejela odločbo o dodelitvi stanovanja vedela, da naj bi jo izdal organ, ki te pravice nima, in zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi bilo obdolžencema vsaj v oktobru 1991 znano, da gre za nezakonito odločbo, ne more utemeljevati njune krivde v času zatrjevanja storitve kaznivega dejanja, ki naj bi ga storila že prej. Pritrditi je zato pritožbenim razlogom obrambe, da v obravnavanem primeru zaključki sodišča prve stopnje, iz katerih utemeljuje krivdo obeh obdolžencev, niso sprejemljivi, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, vendar ne drugemu sodniku posamezniku, kot je predlagano v pritožbi.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ocenjevati pomen odločbe o dodelitvi stanovanja, kot tudi, da je B. vendarle bila uporabnica tega stanovanja, pri čemer naj ne moti morebitna okoliščina, da je odločbo izdal organ, ki te pravice ne bi več imel. Obd. B bo treba dokazati, da se je zavedala, da gre za nezakonit naslov, na podlagi katerega je bilo materi stanovanje dodeljeno, ko je iz vsebine odločbe razvidno, da je bila uporabnica tega stanovanja tudi obdolženka in je stvar družine, kako se v stanovanju razporedi. Zgolj okoliščina, da se je odločba o dodelitvi stanovanja glasila na njeno mater, pa ne pomeni vselitve v tuje stanovanje, saj je mati s tem soglašala oziroma odločala o tem, katera od hčera naj se vseli.

Seveda pa tudi obd. A ne bo mogoče očitati naklepne pomoči k takšnemu kaznivemu dejanju, v kolikor ne bo izkazano, da sta se oba obdolženca zavedala, torej bila subjektivno prepričana, da ženi oziroma materi stanovanje ne bi bilo dodeljeno na zakonit način. V kolikor teh elementov ne bo našlo, bo moralo oba obdolženca obtožbe oprostiti.