Jedro

Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala dejstev, ki bi v kakršnemkoli oziru nakazovala na preslepitveni namen tožeče stranke niti njenega neskrbnega ravnanja, (pri čemer ni pojasnila, na kakšen način bi morebitno neskrbno ravnanje tožeče stranke lahko vplivalo na obveznost tožene stranke iz poroštvene pogodbe ali njeno veljavnost).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.026,63 EUR, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 83.791,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2022 (I.). Tožbeni zahtevek za plačilo 42,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2022 je zavrnilo (II.). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (III.).

2. Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je tožeča stranka dne 29. 8. 2019 z družbo A., d.o.o. sklenila kreditno pogodbo, na podlagi katere ji je odobrila kredit v višini 150.000,00 EUR z rokom vračila do 26. 8. 2022; da sta stranki kreditne pogodbe dne 4. 6. 2020 sklenili aneks, s katerim sta podaljšali rok vračila kredita do 26. 8. 2023; da se je tožena stranka s poroštveno pogodbo z dne 29. 8. 2019 tožeči stranki zavezala kot solidarni porok za obveznosti družbe A., d.o.o. iz naslova te kreditne pogodbe; da se je nad družbo A., d.o.o. dne 20. 1. 2022 začel stečajni postopek; da je tožeča stranka odpovedala kreditno pogodbo z učinkom na dan uvedbe stečajnega postopka in da je dolg družbe A., d.o.o. do tožeče stranke na ta dan znašal 83.425,87 EUR. Sodišče prve stopnje zavrnilo ugovore tožene stranke, da je bila poroštvena pogodba nična in ugotovilo, da je bila tožena stranka kot porok seznanjena s svojo poroštveno obveznostjo in tudi z možnostjo, da bo celotni kredit lahko zapadel v plačilo predčasno, da je bilo podaljšanje roka za vračilo kredita glavnemu dolžniku solidarnemu poroku lahko kvečjemu v korist in da tožena stranka ni dokazala niti preslepitvenega namena tožeče stranke niti ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z moralnimi načeli.

5. Sodba sodišča prve stopnje ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, so jasni in tudi prepričljivi. Pritožba s ponavljanjem razlogov, s katerimi tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uspela in ki jih je prvostopno sodišče argumentirano zavrnilo, ni uspela zasejati dvoma v pravilnost njegovih zaključkov. Nerelevantno je, ali je bila tožena stranka seznanjena s podrobnostmi kreditne pogodbe, z uvedbo stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ter s podaljšanjem roka vračila kredita. Vsa navedena dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku, to je o temelju in višini obveznosti tožene stranke kot poroka iz sklenjene poroštvene pogodbe, niso pomembna, zaradi tega je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov tožene stranke za zaslišanje njenih zakonitih zastopnikov pravilna. Porok mora biti seznanjen le s svojo obveznostjo iz naslova poroštva, ki je seveda v zvezi z obveznostjo glavnega dolžnika iz kreditne pogodbe, a ni nujno, da je z njo identična. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka s podpisom poroštvene pogodbe lastnoročno potrdila, da je seznanjena s kreditno pogodbo in z obveznostmi glavnega dolžnika po kreditni pogodbi. Poleg tega so bistvene sestavine kreditne pogodbe vključene tudi v poroštveno pogodbo, iz katere jasno izhaja višina obveznosti glavnega dolžnika in poroka ter pogoji, pod katerimi je treba te obveznosti plačati. Prav tako je bila tožena stranka v poroštveni pogodbi seznanjena z možnostjo predčasne zapadlosti celotne kreditne obveznosti, ki je v obravnavanem primeru nastopila zaradi začetka stečajnega postopka zoper glavnega dolžnika.

6. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala dejstev, ki bi v kakršnemkoli oziru nakazovala na preslepitveni namen tožeče stranke niti njenega neskrbnega ravnanja, (pri čemer ni pojasnila, na kakšen način bi morebitno neskrbno ravnanje tožeče stranke lahko vplivalo na obveznost tožene stranke iz poroštvene pogodbe ali njeno veljavnost). Vse okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, da tožena stranka z začetkom stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni bila seznanjena, da ni bila seznanjena s podaljšanjem roka vračila kredita glavnemu dolžniku, da je bila prepričana, da glavni dolžnik svoje obveznosti redno izpolnjuje in da se s tem dolg sproti zmanjšuje, niso v ničemer vplivale na pravni in dejanski položaj tožene stranke kot poroka in njegovo obveznost iz poroštvene pogodbe.

7. Ker tudi ni našlo razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (350. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo je tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priglašenih stroškov v višini 1.375 OT, 1 do 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).