Jedro

Izvedenski organ pri tožniku ne ugotavlja I. kategorije invalidnosti, torej da bi šlo za popolno izgubo delovne zmožnosti, oziroma da tožnik ne bi bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali da ne bi bil zmožen opravljati svojega poklica ter da ne bi imel več preostale delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi svojo odločitev utemeljeno oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, na katerega ugotovitve tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni podal pripomb, niti glede omenjenega posebnih pripomb nima v pritožbi. Omenja zgolj zdravstveno stanje, ki pa je bilo v celoti upoštevano pri podaji izvedenskega mnenja.

Tožnik uveljavlja pravico in sicer priznanje invalidske pokojnine. Toženec je navedeno pravico tožniku priznal že z izpodbijanima odločbama in sicer od 16. 1. 2023 dalje. Sodišče prve stopnje je v tem primeru v tem delu tožbo utemeljeno zavrglo, saj je bila tožniku omenjena pravica že priznana ob ugotovitvi, da je pri tožniku podana II. kategorija invalidnosti in ni bilo ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let (druga alineja 41. člena ZPIZ-2). Sodišče je tudi pravilno pojasnilo, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 154, 154/1, 165, 165/1, 247, 247/1, 350, 350/2, 353, 365, 365-2, 366

1.Sodišče prve stopnje je s sodno odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. dosjeja: ..., št. zadeve: ... z dne 11. 9. 2023 in št. dosjeja: ..., št. zadeve: ... z dne 20. 2. 2023 ter na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 70 % in bolezni 30 % od 16. 1. 2023 dalje ter na izplačilo invalidske pokojnine od 16. 1. 2023 dalje (I. točka izreka). S sklepom je tožbo v delu na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 16. 1. 2023 dalje zavrglo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da tožnik svoje stroške postopka krije sam (III. točka izreka).

2.Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitvenega dela oziroma svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Že s sodbo III Ps 992/2021 z dne 3. 8. 2021 je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 25 %, poškodbe zunaj dela 50 % in bolezni 25 %, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z razbremenitvami, s polnim delovnim časom od 15. 3. 2021 dalje. Tožnik je vse od 3. 8. 2021 dalje v bolniškem staležu. Star je 63 let in je po poklicu veterinar. V predsodnem postopku je invalidska komisija I. stopnje dne 15. 3. 2021 podala mnenje, da je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti zaradi težav s hrbtenico. Na delovno zmožnost pa vpliva tudi stanje po operaciji RM desne rame, stanje po operaciji RM leve rame in stanje po operaciji okvarjenega lateralnega meniskusa levega kolena. Na invalidnost vplivajo tudi bolečine v križu ter stanje po hemilaminektomiji L4-L5. Delodajalec drugega primernega dela za tožnika nima. Prav tako ni možna poklicna rehabilitacija. Razen že omenjenih težav ima tožnik tudi bronhialno astmo in druge zdravstvene težave, ki jih opisuje v pritožbi. Pri odločanju bi bilo potrebno upoštevati tudi njegovo poškodbo pri delu iz leta 2003 (prometna nesreča na službeni poti), saj ima od takrat dalje težave s hrbtenico. V zvezi z dokaznim postopkom tožnik še navaja, da je pri podaji izvedenskega mnenja sodeloval tudi specialist MDPŠ, ki je pred tem svoje mnenje podal tudi že pred prvostopenjskim sodiščem v zadevi III Ps 992/2021. V tem primeru bi se moral izločiti iz samega postopka. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi ter izpodbijano sodno odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 ter v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 9. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 20. 2. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ razvrstil tožnika v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 30 %, poškodbe zunaj dela 20 % ter bolezni 50 % in mu priznal pravico do invalidske pokojnine od 16. 1. 2023 dalje. Nadalje je odločil, da kontrolni pregled ni potreben in da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

6.V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine ter nadalje datum izplačila invalidske pokojnine in pa vzrok invalidnosti.

7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v prvi alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitvenega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 41, 41-2, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 111, 111/1

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je bil tožnik že z odločbo z dne 3. 8. 2021 v zvezi z odločbo z dne 13. 4. 2021 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 25 %, poškodbe zunaj dela 50 % in bolezni 25 %. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z razbremenitvami v polnem delovnem času od 15. 3. 2021 dalje. Taka odločitev je bila potrjena s sodbo opr. št. III Ps 992/2021 z dne 4. 7. 2022. Tožnik je od 3. 8. 2021 dalje v bolniškem staležu.

9.V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja in so mu bile z že omenjeno prvostopenjsko odločbo z dne 20. 2. 2023, v zvezi z drugostopenjsko odločbo z dne 11. 9. 2023, priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi razvrstitve tožnika v II. kategorijo invalidnosti.

10.Glede na to, da je tožnik uveljavjal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, je sodišče prve stopnje dejansko stanje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija A.F). Pri podaji mnenja sta sodelovala specialist MDPŠ in specialist ortoped. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je pri tožniku v času nove ocene invalidnosti, ki je bila podana v postopku pri tožencu, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tožniku je tako od 16. 1. 2023 dalje zaradi posledic poškodbe pri delu 30 %, poškodbe zunaj dela 20 %, bolezni 50 %, podana II. kategorija invalidnosti, ker je njegova delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za več kot 50 %. Tožnik za drugo delo s polnim delovnim časom ni zmožen brez poklicne rehabilitacije. Pri tožniku gre z ortopedske strani za hude degenerativne spremembe ledvene hrbtenice ter za ostale zdravstvene težave, ki jih podrobno v sodbi povzema že sodišče prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova.

11.Tudi po stališču pritožbenega sodišča je izvedenski organ prepričljivo in strokovno pojasnil ugotovitve tako glede zdravstvenih težav, ki so podane pri tožniku, kot tudi vpliva teh težav na opravljanje delovne zmožnosti. Enako kot invalidska komisija II. stopnje v predsodnem postopku, tudi izvedenski organ ugotavlja, da je pri tožniku prišlo do zmanjšanja njegove delovne zmožnosti za poklic veterinarja za več kot 50 %. V tem primeru gre za stanje, kot je opredeljeno v drugi alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da je invalidnost II. kategorije podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Izvedenski organ pri tožniku ne ugotavlja I. kategorije invalidnosti, torej da bi šlo za popolno izgubo delovne zmožnosti, oziroma da tožnik ne bi bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali da ne bi bil zmožen opravljati svojega poklica ter da ne bi imel več preostale delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi svojo odločitev utemeljeno oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, na katerega ugotovitve tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni podal pripomb, niti glede omenjenega posebnih pripomb nima v pritožbi. Omenja zgolj zdravstveno stanje, ki pa je bilo v celoti upoštevano pri podaji izvedenskega mnenja.

12.Izvedenski organ se je opredelil in tudi strokovno prepričljivo obrazložil vzroka nastanka invalidnosti. Invalidnost je v višini 30 % nastala zaradi posledic poškodbe na delu (poškodba desne rame z opredeljeno mešano okvaro (poškodba rotatorne manšete) ob že prisotni degenerativni rupturi. V višini 20 % je invalidnost posledica poškodbe izven dela leve rame in levega kolena in v 50 % zaradi bolezni - hude degenerativne okvare ledvene hrbtenice s kliničnimi znaki spinalne stenoze. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je prišlo do poškodbe pri delu že leta 2003, ki naj bi vplivala na tožnikovo invalidnost.

13.Neutemeljene so tudi pritožbe navedbe, da bi se moral sodni izvedenec specialist MDPŠ iz postopka izločiti. Izločitev sodnih izvedencev je urejena v določbi 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP. Tudi po stališču pritožbenega sodišča sodelovanje istega sodnega izvedenca specialista MDPŠ v pravnomočno končanem postopku, ki ga je sodišče vodilo pod opr. št. III Ps 992/2021 med istimi strankami pred istim sodiščem, ni razlog za izločitev sodnega izvedenca.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

14.Tožnik uveljavlja pravico in sicer priznanje invalidske pokojnine. Toženec je navedeno pravico tožniku priznal že z izpodbijanima odločbama in sicer od 16. 1. 2023 dalje. Sodišče prve stopnje je v tem primeru v tem delu tožbo utemeljeno zavrglo, saj je bila tožniku omenjena pravica že priznana ob ugotovitvi, da je pri tožniku podana II. kategorija invalidnosti in ni bilo ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let (druga alineja 41. člena ZPIZ-2). Sodišče je tudi pravilno pojasnilo, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2).

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodno odločbo sodišča prve stopnje.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.