Jedro

Kdaj se šteje vročitev za opravljeno na podlagi fikcije vročitve, določa zakon. To je s potekom 15-dnevnega roka, štetega od naslednjega dneva po dnevu, ko je bilo pri naslovniku pisanja puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok v katerem ga mora dvigniti. Drugačen datum, po katerem bi se vročitev štela za opravljeno, ni mogoč in na to ne vpliva niti datum, ko vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku, niti kako si naslovnik tolmači pisanje na obvestilu o prispelem pismu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev sodne takse za pritožbeni postopek z dne 3.4.2019 zavrže. 2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ker ta ni ustrezno dopolnila predloga za taksno oprostitev, k čimer jo je sodišče pozvalo s sklepom z dne 5. 4. 2019. Vročevalec je navedeni sklep skušal vročiti toženi stranki dne 10. 4. 2019. Vročitev ni bila uspešna, zato je istega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se pisanje nahaja, z navedbo 15-dnevnega roka, v katerem ga mora prevzeti. Tožena stranka pisanja v tem roku ni prevzela, zato se je dne 25. 4. 2019 štela vročitev za opravljeno in je vročevalec dne 26. 4. 2019 pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku. Tožena stranka je dopolnitev predloga za taksno oprostitev vložila 6. 5. 2019, kar je prepozno, zaradi česar je sodišče predlog za taksno oprostitev zavrglo.

5. Napačno je pritožbeno stališče, da se je vročitev štela za opravljeno šele 26.4.2019 in je osemdnevni rok pričel teči naslednji dan, to je 27.4.2019. Pri tem se pritožba sklicuje na besedno zvezo „po poteku tega roka“ iz pravnega pouka na obvestilu o prispelem pismu, na katerem je navedeno: „Če pisanja v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka.“

6. Do vročitve sklepa z dne 5. 4. 2019 toženi stranki je prišlo na podlagi fikcije vročitve, ki jo določa četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Kadar osebna vročitev ni možna, se opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Takšna vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

7. Kdaj se šteje vročitev za opravljeno na podlagi fikcije vročitve, torej določa zakon. To je s potekom 15-dnevnega roka, štetega od naslednjega dneva po dnevu, ko je bilo pri naslovniku pisanja puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok v katerem ga mora dvigniti. Vročevalec je obvestilo pustil v predalčniku tožene stranke dne 10. 4. 2019. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja je torej začel teči naslednji dan, 11. 4. 20191. Petnajstdnevni rok se je iztekel dne 25. 4. 2019, kar je tudi dan, ko se je pisanje štelo za vročeno na podlagi fikcije vročitve.

8. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E2 izrecno uredil, sicer že prej ustaljeno stališče sodne prakse, da se vročitev šteje za opravljeno šteje za opravljeno zadnji dan 15-dnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.3 Pred veljavnostjo ZPP-E je četrti odstavek 142. člena ZPP namreč določal, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Novel ZPP-E pa je to spremenila, tako da da se vročitev šteje za opravljeno s potekom tega roka. V obeh primerih pa ustaljena razlaga pripelje do enakega rezultata – vročitev se šteje za opravljeno 15 dan po tem, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Drugačen datum, po katerem bi se vročitev štela za opravljeno, ni mogoč in na to ne vpliva niti datum, ko vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku4 (v obravnavnem primeru je to bilo 26. 4. 2019) niti kako si naslovnik tolmači pisanje na obvestilu o prispelem pismu.

9. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev na podlagi fikcije opravljena 25. 4. 2019. Osemdnevni rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je zato pričel teči naslednji dan, to je 26. 4. 2019 in se je iztekel 3. 5. 2019, kar je bil petek in zadnji dan, ko bi tožena stranka še lahko vložila dopolnitev predloga. Tožena stranka pa je dopolnitev predloga za taksno oprostitev oddala na pošti priporočeno šele v ponedeljek 6. 5. 2019, kar je prepozno.

10. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ker je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrglo. ZPP v 108. členu namreč določa, da če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo v določenem roku popraviti ali dopolniti. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. 11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP ).

1 Drugi odstavek 111. člena ZPP določa: „Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.“ 2 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17), ki velja od 14. 9. 2017. 3 Andrej Ekart et al., Zakon o pravdnem postopku (ZPP) : z novelo ZPP-E, uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana 2018, str. 59-60.Glej tudi npr. sklep VSRS X Ips 456/2014 z dne 17.2.2015. 4 Tako tudi sklep VSL I Cpg 566/2016 z dne 17. 5. 2016.