Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
22. 1. 2015
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 22. januarja 2015
sklenilo:
Zahteva za oceno ustavnosti 5. člena v zvezi s 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/2000) se zavrže.
Skupina osemintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 15. 3. 2013 vložila zahtevo za oceno ustavnosti 5. člena v zvezi s 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB). Zatrjujejo neskladje izpodbijanih določb s 14., 34. in 55. členom Ustave.
Po drugi alineji prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila.
V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2011–2014. To mandatno obdobje se je izteklo 1. 8. 2014, ko se je po volitvah, ki so potekale 13. 7. 2014, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34).[3] Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik zanj dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica
[1]Izjemi sta razširitev postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.
[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le štirim podpisnikom zahteve, in sicer Marjani Kotnik Poropat, Jani Jenko, Matjažu Hanu in Janiju (Janku) Möderndorferju.
[3]Enako tudi v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009, št. U-I-279/10 z dne 19. 1. 2012, št. U-I-112/11 z dne 19. 1. 2012, št. U-I-55/10 z dne 26. 1. 2012, št. U-I-82/10 z dne 9. 2. 2012, št. U-I-67/11 z dne 7. 6. 2012, št. U-I-45/13 z dne 4. 12. 2014 in št. U-I-132/14 z dne 11. 12. 2014.