Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravnomočna sodba o dolžnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis hipoteke (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) ni listina iz prvega odstavka 46. člena ZZK-1, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče o vknjižbi hipoteke odločalo po uradni dolžnosti. Potreben je predlog za vknjižbo (prvi odstavek 125. člena ZZK-1), ki je utemeljen, če je, med drugim, vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), oziroma če sodna odločba, na podlagi katere se zahteva vpis, učinkuje proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo vpis opravil (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vknjižbe hipoteke za posojilno terjatev v višini 670.000,00 ATS s pp. po posojilni pogodbi z dne 10.05.1992, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča, opr. št. z dne, pri nepremičnini parc. št., pripisani vl. št. k.o., last, roj., do 1/4 in pri nepremičnini parc. št., vl. št. k.o., last do J.G. 3/4.
Z Izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi predloga za vknjižbo hipoteke na J.G. solastniških deležih parcel, pripisanih vl. št. in k.o., v zavarovanje terjatve 670.000,00 ATS s pp. po posojilni pogodbi z dne 10.05.1992. Obrazložilo je, da I.G., A.G. in T.G., ki so v pravdnem postopku pripoznale tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis hipoteke, niso dedinje J.G..
Predlagateljica s pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava predlaga, da pritožbeno sodišče sklep prve stopnje spremeni tako, da vknjižbo hipoteke dovoli. Meni, da je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno vpisati hipoteko na podlagi odredbe in sodbe Okrožnega sodišča, opr. št. z dne 23.10.1998. Tožene stranke, ki so v pravdnem postopku pripoznale tožbeni zahtevek, so postale dedinje zemljiškoknjižnega lastnika J.G. v trenutku njegove smrti. Njihova eventualna kasnejša odpoved dediščini ne vpliva na njihova prejšnja razpolaganja. Hipoteko je ustanovil že J.G..
Pritožba ni utemeljena.
Predlagateljica je predložila overjeno posojilno pogodbo z dne 10.05.1992, v kateri je posojilojemalec nudil zavarovanje posojila z nepremičnino, ki pa ni določena, še manj označena s podatki, s katerimi se nepremičnine vpisujejo v zemljiško knjigo, zato posojilna pogodba ni primerna za vknjižbo hipoteke. Predlagateljica je pridobila sodbo Okrožnega sodišča v, opr. št., s katero je bilo, očitno po smrti posojilojemalca J.G., toženim I.G., A.G. in T.G. naloženo izdati zemljiškoknjižno listino, sposobno za vpis hipoteke na nepremičninah vl. št in k.o..
Pravnomočna sodba o dolžnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis hipoteke (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) ni listina iz prvega odstavka 46. člena ZZK-1, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče o vknjižbi hipoteke odločalo po uradni dolžnosti. Potreben je predlog za vknjižbo (prvi odstavek 125. člena ZZK-1), ki je utemeljen, če je, med drugim, vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), oziroma če sodna odločba, na podlagi katere se zahteva vpis, učinkuje proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo vpis opravil (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1). V danem primeru sodba ni izdana zoper J.G., zato je zemljiškoknjižno sodišče po 151. členu ZZK-1 utemeljeno zavrnilo predlog za vknjižbo hipoteke na njegovih solastniških deležih nepremičnin vl. št. in k.o.. Predlagateljica se, zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1), neutemeljeno sklicuje na prehod dediščine na dediče v trenutku zapustnikove smrti in na prepoved odpovedi dedovanju po prvem odstavku 135. člena Zakona o dedovanju - ZD, če ne predloži sklepa o dedovanju po J.G.. Pravnomočnega sklepa o dedovanju v korist I.G., A.G. in T.G. očitno (še) ni, saj bi bil v zemljiški knjigi upoštevan po uradni dolžnosti, v skladu s šestim odstavkom 40. člena ZZK-1, v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ZZK-1. Iz gornjih razlogov je pritožbeno sodišče po 2. točki tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa hipoteke na deležih.