Up-70/04 -7

31. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 18. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1282/2002 z dne 8. 1. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 560/98 z dne 21. 6. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 25. 8. 1998 vložil tožbo na izplačilo razlike v plači za čas od decembra 1991 do januarja 1993 v skupnem bruto znesku 415.724,00 SIT ter podredni zahtevek na izplačilo odškodnine v višini 380.538,00 SIT, vse z zamudnimi obrestmi. Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo oba tožbena zahtevka. Primarni zahtevek zaradi zastaranja, podrejenega, ker niso bili izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost.

Hkrati je ugotovilo, da delodajalec z listino o neizplačanem delu osebnega dohodka z dne 25. 10. 1994 za obdobje 1. 11. 1991 do 1. 1. 1993 (v nadaljevanju listina), ki ga je izdal na podlagi 51. člena Kolektivne pogodbe za gradbeno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 3/91 - KPGD), ni pripoznal sporne terjatve in da zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Višje delovno in socialno sodišče je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je podrejeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja.

2.Zoper izpodbijani sodbi vlaga pritožnik ustavno pritožbo.

B.Graja stališče sodišč, po katerem listina ne pomeni pripoznave dolga, ki bi lahko pretrgala zastaranje in je zato bila njegova terjatev v času vložitve tožbe že zastarana. Pritožnik navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati pravne podlage izdane listine oziroma da sklicevanje na 51. člen KPGD nima pomena, ker se taka listina ni mogla uporabiti za namene, za katere je bila izdana (tj. zaradi uveljavljanja razlik v plači v stečaju oziroma z namenom zagotoviti pritožniku udeležbo pri lastninskem preoblikovanju podjetja). Meni, da mu je sodišče, v nasprotju s svojo dosedanjo sodno prakso, odvzelo pravico izterjati zapadlo terjatev. Zato meni, da je postavljen v neenakopraven položaj z delavci, ki so razliko v plači, ki so jo delodajalci dolgovali oziroma manj izplačevali po kolektivnih pogodbah, lahko dobili izplačano v denarju. Ker se mu ne prizna razlika v plači, naj bi bila ogrožena njegova varnost. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb pa naj ne bi izhajalo, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. Zatrjuje kršitev 2., 3., 14., 22., 23. in 50. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani sodbi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Priglaša stroške v zvezi z ustavno pritožbo po Odvetniški tarifi.

B.

3.Temeljno, kar pritožnik očita izpodbijani sodbi, je, da listina ne predstavlja pripoznave denarne terjatve iz naslova plače in da z njeno izdajo ni prišlo do pretrganja zastaranja.

Takšen očitek predstavlja ugovor zmotne uporabe materialnega prava, kar praviloma ni predmet presoje Ustavnega sodišča.

4.Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V zvezi z uporabo materialnega prava Ustavno sodišče presoja le, ali temelji izpodbijana odločba na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je bilo pravo uporabljeno tako očitno napačno, da to predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Takšnih kršitev izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Z ustavno pritožbo tudi ni mogoče utemeljevati kršitve splošnih ustavnih načel iz 2. in 5. člena Ustave (pritožnik pomotoma navaja 3. člen Ustave), saj ne gre za določbi Ustave, ki bi urejali kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Ustavno sodišče pritožnikovih navedb v tem delu zato ni preizkušalo.

Z vidika kršitve 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bila sicer lahko pomembna navedba pritožnika o odstopu od sodne prakse v istovrstnih primerih. Sodišče je kot nesporno ugotovilo, da je pritožnik prejemal manj izplačano plačo v spornem obdobju in da je dne 25. 10. 1994 dobil listino o neizplačanem delu osebnega dohodka. V ugotovitev, ali bi bil pritožnik dejansko upravičen do denarnega izplačila razlik, ki jih je zahteval s tožbo, se sodišče ni spuščalo, ker je njegov zahtevek zavrnilo že zaradi zastaranja.

Pritožnikov očitek, da ga je sodišče postavilo v neenakopraven položaj in v njegovem primeru odločilo drugače, kot sicer odloča v istovrstnih primerih, je glede na navedeno neutemeljen. Kršitev 22. člena Ustave bi lahko utemeljila tudi navedba pritožnika (pritožnik sicer navaja napačno, da naj bi šlo za kršitev 23. člena Ustave), da so izpodbijane sodbe neobrazložene, oziroma njegovo zatrjevanje, da razlaga sodišč o uporabi 51. člena KPGD ni prepričljiva. Tudi ta očitek ni utemeljen. Sodišči sta svoje pravno stališče o naravi in namenu listine ter njenem pomenu za zastaranje terjatve obrazložili in ga utemeljili z razumnimi in logičnimi argumenti. Dejstvo, da je pritožnikovo stališče drugačno, namreč še ne pomeni kršitve omenjene ustavne pravice.

5.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel z zahtevkom, kršitev te pravice ne more utemeljiti.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan