Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec se je po pogodbi o dosmrtnem preživljanju zavezal (med drugim) poskrbeti za običajen pogreb in vzdrževanje groba preživljavcev F. in A. (sicer tožničinih staršev), pogodba je bila v času smrti A. še vedno v veljavi, toženec je vedel za smrt zapustnice, toda kljub temu ni poskrbel za pogreb, zaradi česar je pogreb morala plačati tožnica. V konkretnem primeru so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke dopustne gestije in je utemeljen tožničin zahtevek na povrnitev vseh izdatkov, ki jih je prevzela kot poslovodja brez naročila.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 1. 721,5 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 250,00 EUR za čas od 12.5.2014 dalje do plačila, od zneska 500,00 EUR od 21.5.2014 dalje do plačila, od zneska 126,03 EUR od 2.6.2014 dalje do plačila, od zneska 126,04 EUR od 22.7.2014 dalje do plačila, od zneska 45,00 EUR od 29.8.2014 dalje do plačila, od zneska 28,06 EUR od 31.3.2014 dalje do plačila, od zneska 273,20 EUR od 30.3.2014 dalje do plačila, od zneska 129,18 EUR od 28.3.2014 dalje do plačila, od zneska 120,00 EUR od 31.3.2014 dalje do plačila, od zneska 70,00 EUR od 31.3.2014 dalje do plačila in od zneska 54,00 EUR od 10.4.2014 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožencu je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice v višini 339,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka izpodbijane sodbe).
2. Zoper navedeno sodbo se je iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožil toženec, višjemu sodišču je predlagal zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, upoštevajoč stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje ob konkretnem dejanskem stanju moralo uporabiti določbo 191. člena Obligacijskega zakona (v nadaljevanju OZ) in posledično zavrniti tožbeni zahtevek, saj je tožnica plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna plačati, zaradi česar tudi ni imela pravice zahtevati vrnitve. Po mnenju tožnika pa je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo tudi pri sklicevanju na določbe OZ o poslovodstvu brez naročila in povsem spregledalo 200. člen OZ, po katerem bi tožnica morala obvestiti toženca o svojem ravnanju (kritju pogrebnih stroškov) in mu omogočiti, da bi ta prevzel začeti posel. Če bi ji toženec slednje prepovedal, bi šlo za nedopustno gestijo. Trditvena podlaga tožnice o tem ne vsebuje ničesar in je zato sodišče kršilo določbe ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (7. člen in 286. člen ZPP). Toženec v pritožbi opozarja še na napačno uporabo 199. člena OZ in v zvezi s tem pojasnjuje, da tožnica v okviru svoje trditvene podlage ni navajala, da bi se tujega posla lotila zato, ker ga ni bilo mogoče odložiti ali ker bi bila sicer zamujena očitna korist. Ker ni mogoče govoriti o nevarnosti nastanka škode, pogoji za poslovodstvo brez naročila sploh niso bili izpolnjeni. Pritožba graja še ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pokojna A. svojo obveznost - izročitev nepremičnin tožencu, tudi izpolnila. Omenjeno ne drži, toženec je šele 26.1.2015, ko je preveril pri zemljiški knjigi, izvedel, da je pokojna nepremičnino parc. št. 928/2, k. o. X, ki je bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, že leta 2007 prepisala na tožničinega sina R. Š. Omenjeno po mnenju toženca pomeni, da je pogodba dejansko prenehala veljati, ravnanje pokojne pa je bilo v očitnem nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic in dolžnostjo izpolnitve obveznosti, zaradi česar naj bi prenehale tudi toženčeve obveznosti po pogodbi.
3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo opozorila, da toženec v pritožbi nedopustno širi trditveno podlago in so navedbe o tem, da je tožnica vedela, da je dolžna plačati stroške pogreba in da si ni pridržala pravice zahtevati nazaj plačila, podane prepozno. Navaja, da je storila, kar je bilo neogibno potrebno in da je samoumevno in splošno znano dejstvo, da je za pogreb in pokop potrebno poskrbeti, če računov ne bi plačala, bi povzročila nepotrebne dodatne stroške in izvršbe. Toženec je prekludiran tudi glede navedb, da pokojna ni izpolnila svojih obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Predmetni spor je spor majhne vrednosti, saj vrednost denarnega zahtevka, ki ga uveljavlja tožnica, ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V tovrstnem sporu so pritožbeni razlogi omejeni. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodbo v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.
6. V tej pravdni zadevi tožnica od toženca terja povrnitev stroškov pogreba svoje matere v skupni višini 1.721,51 EUR. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je višje sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe vezano, izhaja, da se je toženec po Pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 28.2.2001 zavezal med drugim poskrbeti za običajen pogreb in vzdrževanje groba preživljavcev F. in A. (sicer tožničinih staršev), da je bila Pogodba v času smrti A. še vedno v veljavi, da je toženec vedel za smrt zapustnice, toda kljub temu ni poskrbel za pogreb, zaradi česar je pogreb morala plačati tožnica. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo v tej zadevi predstavlja 199. člen OZ, ki določa, da se sme tujega posla kdo nepoklicano lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (t.i. poslovodstvo brez naročila, negotiorum gestio - nujna in koristna gestija). Pritožba s sklicevanjem na 191. člen OZ tako ne more uspeti, saj pravilo tega člena spada v poglavje o neupravičeni pridobitvi in se torej nanaša na v bistvenem drugačen ter za presojo konkretnega primera pravno nerelevanten institut. 7. Višje sodišče nadalje soglaša s sodbenim zaključkom, da so v konkretnem primeru izpolnjene materialnopravne predpostavke dopustne gestije in je utemeljen tožničin zahtevek na povrnitev vseh izdatkov, ki jih je prevzela kot poslovodja brez naročila. Razlogi sodišča prve stopnje v tem delu so zadostni in prepričljivi (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče je pravilno obrazložilo, da pokopa ni bilo možno odložiti, ker bi sicer nedvomno nastala škoda, višje sodišče pa dodaja, da je to tudi splošno znano, kot tudi, da je pogreb povezan s stroški. Prav tako ne držijo pritožbeni očitki glede izostanka obvestila iz 200. člena OZ, saj je tožnica tekom postopka povedala, da je na pogrebu toženca opozorila na plačilo pogrebnih stroškov, ta pa o tem ni želel slišati, s čimer je zadostila zahtevam omenjenega člena. Toženec v pritožbi v resnici presega, relativizira in obhaja pred prvostopenjskim sodiščem podano trditveno podlago ter kritizira dejanske ugotovitve, takšni pritožbeni očitki pa niso upoštevni, saj sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
8. Podobno pritožba tudi z navedbami o kršitvi pogodbenih obveznosti s strani pokojne preživljanke ne more uspeti. Poleg tega da gre pri omenjenih navedbah za nedovoljeno izpodbijanje/grajo ugotovljenega dejanskega stanja, predstavljajo še nedopustno pritožbeno novoto in zato tudi iz tega razloga v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP niso pravno upoštevne.
9. Neutemeljena je tudi pritožbena graja o kršitvi pravil ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (7. člen in 212. člen ZPP) glede vprašanja obvestila o ravnanju poslovodje brez naročila ter nastali škodi in zamujeni očitni koristi. Gre za očitek, ki utemeljuje obstoj relativne kršitve pravil postopka, ne pa absolutne, tak očitek pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti – kot je bilo že pojasnjeno v točki 5 obrazložitve te sodbe – ni dopusten.
10. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti /drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo tožnice pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).