Jedro

Terjatev na vračilo kupnine v trenutku, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, še ni obstajala. Pogodba, katere razveljavitev se zahteva, namreč še vedno velja in dokler velja, kondikcijski zahtevek še ni nastal, saj pravna podlaga plačilu še vedno obstaja. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, pa ni dopustna, ker lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru prekinilo postopek v tej pravdni zadevi do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka P 1. 2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. V izjemno obsežni pritožbi najprej navaja, da predloga za prekinitev postopka sodišče ni vročilo toženi stranki, ki ji zato ni bila dana možnost izjave. Sklep je napačen, ker niso podani pogoji za prekinitev postopka. V nadaljevanju pritožba povzema komentar ZPP, po katerem ne pride v poštev, da bi se počakalo na oblikovalno odločbo in se sklicuje na odločbo VSC Cp 919/2009. Predlog ni utemeljen tudi zato, ker mora sodišče pri prekinitvi postopka ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. V zadevi P 1 ni pričakovati, da bo kmalu rešena, saj so v postopku predlagane številne priče in izvedenci različnih strok. Sodišče bo moralo upoštevati tudi preko 1000 strani listinske dokumentacije. Ukvarjati se bo moralo tudi z obstojem kaznivih dejanj zoper obdolženega zakonitega zastopnika tožeče stranke zaradi uporabe ponarejenih listin. V nadaljevanju pritožba na dolgo in široko razpravlja o razlogih za obstoj kaznivega dejanja. Odločitev v tej zadevi ni odvisna od rešitve zadeve P 1. Zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika je namreč lahko neutemeljen že zato, ker upnik nima zapadle terjatve ali ker niso podani drugi pogoji za spodbijanje pravnih dejanj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odredilo prekinitev postopka na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je sklenilo, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja in sicer, ali obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke. Citirana določba ZPP predpostavlja, da v trenutku odločanja pravica oziroma pravno razmerje že obstaja.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi P 1, v kateri je tožnik zahteval razveljavitev pogodbe o nakupu poslovnega deleža in vrnitev plačane kupnine (poleg oblikovalnega je torej postavljen tudi dajatveni zahtevek). Terjatev na vračilo kupnine v trenutku, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, še ni obstajala. Pogodba, katere razveljavitev se zahteva, namreč še vedno velja in dokler velja, kondikcijski zahtevek še ni nastal, saj pravna podlaga plačilu še vedno obstaja.(1) Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, pa ni dopustna, ker lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.

6. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3.točka 365. člena ZPP), odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo, saj je odvisna od končnega uspeha v pravdi.

op. 1: Primerjaj N. Plavšak v: Plavšak in ostali: Obligacijsko pravo, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 200+, str. 391 in 392.