Jedro

Tožena stranka ni podala konkretiziranih trditev o relevantnih dejstvih, ki bi odražala dejanski soprispevek toženke in njenega moža. Takšnih pavšalnih trditev oziroma pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino izvedenih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II., IV. in VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženca sta dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 986,74 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnica nepremičnin parc. št. 2/1, parc. št. 2/2, parc. št. 3 in parc. št. 5., vse k. o. X, do 1/3. Ugotovilo je, da spada v skupno premoženje tožnice in toženca denarna terjatev do toženke v znesku 57.459,80 EUR, v presežku pa je ta ugotovitveni zahtevek zavrnilo. Toženki je sodišče naložilo, da plača tožnici 28.729,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2011 do plačila, višji denarni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Tožencema je še naložilo, da povrneta tožnici pravdne stroške, in sicer vsak v znesku 446,51 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožujeta toženca, ki izpodbijata sodbo v II., IV. in VI. točki izreka. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da upošteva, da sta toženka in njen mož prispevala 40 % k povečanju vrednosti nepremičnin, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navajata, da sodba nima razlogov o relevantnih dejstvih glede višine prispevka toženke in njenega pokojnega moža k povečanju vrednosti nepremičnin. Sodišče bi moralo navesti razloge, zakaj naj bi njun prispevek znašal 5 %. V tem pogledu je prvo sodišče tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj znaša prispevek toženke in njenega moža k povečanju vrednosti nepremičnin iz naslova izvršenih vlaganj več kot zgolj 5 %. Vlaganja v nepremičnine so se vršila preko 30 let, iz izpovedb tožencev in zaslišanih prič pa izhaja, da je bil prispevek toženke in njenega moža bistveno višji, kot je to po prostem preudarku ocenilo prvo sodišče. Toženca se sklicujeta na izpovedbe prič ter lastni izpovedbi o prispevkih toženke in pokojnega moža. Prvo sodišče je ocenilo prispevek toženke in pokojnega moža vrednostno le na 3.024,20 EUR, kar predstavlja bistveno prenizko vrednost povečanja vrednosti nepremičnin na račun njunega prispevka. Nekritično je prvo sodišče sledilo tožnici, saj se vse kreditne pogodbe ne nanašajo na nepremičnine toženke, finančna sredstva, ki so bila pridobljena s kreditnimi pogodbami, pa niso bila v celoti porabljena za vlaganja v nepremičnine toženke. Prispevek toženke in njenega moža k povečanju vrednosti nepremičnin znaša najmanj 40 %.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v trditveni podlagi podrobno pojasnila, kakšna vlaganja sta izvedla s tožencem v toženkine nepremičnine in kdaj, pri čemer je trdila, da sta sama financirala vsa dela, za kar sta vzela tudi več kreditov. Tožena stranka je temu ugovarjala, pri čemer pa so bile njene trditve o vlaganjih toženke in njenega pokojnega moža A. A. premalo konkretizirane.

6. Toženca sta v odgovoru na tožbo trdila le, da je toženka v obnovo in dograditev predmetne nepremičnine vložila lastna finančna sredstva in delo, pri čemer ne navede niti tega, v katero od obeh nepremičnin naj bi toženka vlagala ter katera dela in kakšna finančna sredstva naj bi vlagala. Na prvem naroku je tožena stranka še trdila, da sta v nepremičnino (ne pojasni, za katero nepremičnino naj bi šlo) poleg tožnice in toženca vlagala tudi toženka in njen mož, ter da so bile v mediacijskem postopku pridobljene cenitve glede višine vlaganj, da glede vrednosti in vrste vlaganj v obe nepremičnini kot dokaz predlaga cenilni mnenji sodnega izvedenca B. B. in da predlaga zaslišanje prič, ki bodo potrdile, kdo vse je vlagal v nepremičnino. Tožena stranka tudi na prvem naroku ni konkretno opredelila, katera vlaganja in v katero nepremičnino naj bi toženka izvedla z možem. V pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2013 je tožena stranka navedla, da sta tožnica in toženec vlaganja, ki jih tožena stranka pripoznava tožnici ter jih tožena stranka v vlogi povzame iz cenitve sodnega izvedenca, izvedla skupaj s toženko in njenim možem ter je zato treba ta vlaganja razdeliti na štiri enake dele, poleg tega pa še, da je pokojni A. A. iz svojih sredstev kupil določen material (ne pove, kaj in za katera dela) in v obnovo vložil lastno delo (ne pove, kaj konkretno), toženka je vložila svoje prihranke in osebno delo (ne pove, kolikšna sredstva in za kateri namen ter kakšno delo konkretno), njuna vlaganja pa bodo potrdile tudi priče. 7. Takšne trditve so bile nezadostne in niso substancirale ugovora tožene stranke o skupnih vlaganjih v toženkine nepremičnine. Tožena stranka ni podala konkretiziranih trditev o relevantnih dejstvih, ki bi odražala dejanski soprispevek toženke in njenega moža. Takšnih pavšalnih trditev oziroma pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino izvedenih dokazov. Prvemu sodišču se zato ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem dejstev o prispevkih toženke in njenega moža. Tožnica zato utemeljeno oporeka pritožbenim trditvam, saj tožena stranka ni navedla konkretnih dejstev o zatrjevanih vlaganjih toženke in A. A., sklicevanje pritožbe na izpovedbe tožencev in prič pa glede na povedano ne more imeti želenega učinka.

8. Tožena stranka v takšnih okoliščinah ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da naj bi bil prispevek toženke in njenega moža k povečanju vrednosti nepremičnin višji od 5 %. Čeprav glede na doslej obrazloženo to ni aktualno, pritožba tudi nima prav, da naj bi prvo sodišče prispevek toženke in njenega moža vrednostno ocenilo na 3.024,20 EUR, saj je prvo sodišče opredelilo omenjenih 5 % kot delež toženke in A. A. v okviru povečanja vrednosti nepremičnin zaradi izvršenih vlaganj. Trditve o kreditnih pogodbah in z njimi pridobljenih denarnih sredstvih ter njihovi porabi so neupoštevne, ker gre za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanih delih potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 161. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti predstavljajo nagrado za postopek s pritožbo s pavšalnim zneskom za poštne in telekomunikacijske storitve ter 22 % DDV. Stroški so odmerjeni v skladu z ZOdvT glede na pritožbeno vrednost spornega predmeta, po višini pa so razvidni iz specificiranega stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude sta toženca dolžna plačati tožnici tudi zakonske zamudne obresti.