Jedro

Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po členu 137 ZKP v ključnem zasleduje namen izločitve nevarnega voznika iz cestnega prometa zato, da se zavarujejo drugi udeleženci v cestnem prometu. Upoštevaje pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da obdolženi ne predstavlja voznika, katerega bi bilo treba zaradi njegove osebnosti, prejšnjega življenja oziroma načina storitve kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa izločiti iz cestnega prometa, ni mogoče pritrditi pritožničini kritiki, da je osrednja ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu napačna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in sklep z dne 1.9.2023, s katerim mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, razveljavilo ter predlog tožilstva za začasen odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo okrajna državna tožilka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožilstva za začasen odvzem vozniškega dovoljenja ugodi in obdolžencu vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek, odvzame.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje po preučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je bil postopek zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka člena 324 KZ-1 končan s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V K 63120/2023, z dne 13.11.2023, pravnomočno istega dne, že v času, ko je bila zadeva predložena v odločanje pritožbenemu sodišču (dne 20.11.2023); obdolženemu je bila zaradi storitve očitanega kaznivega dejanja pravnomočno izrečena denarna kazen v višini sto dnevnih zneskov po 36,00 EUR, to je skupaj 3.600,00 EUR, katero je dolžan plačati v roku treh mesecev, pri tem pa je bil posebej opozorjen na posledice, v kolikor se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati.

5. Pritožnica izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da obdolženi, zaradi konkretno izpostavljenih osebnih okoliščin, preteklega življenja, teže kaznivega dejanja in njegovega obnašanja po izvršitvi kaznivega dejanja v napadeni odločitvi, ne predstavlja nevarnega voznika. Tovrstne pritožbene navedbe se glede na dejstvo, da je postopek zoper obdolženca pravnomočno končan z izrekom kazenske sankcije, ki ne vključuje ne stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila ne varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, izkazujejo kot neutemeljene.

6. Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po členu 137 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v ključnem zasleduje namen izločitve nevarnega voznika iz cestnega prometa zato, da se zavarujejo drugi udeleženci v cestnem prometu.1 Upoštevaje pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da obdolženi ne predstavlja voznika, katerega bi bilo treba zaradi njegove osebnosti, prejšnjega življenja oziroma načina storitve kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa izločiti iz cestnega prometa, ni mogoče pritrditi pritožničini kritiki, da je osrednja ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu napačna. Na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka člena 402 ZKP je zato sodišče druge stopnje pritožbo tožilstva zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 289 in nasl., točka 1.