Jedro

Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V konkretnem primeru niso podani pogoji za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP, ker tožnik ni izkazal, da tožba v navedeni zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev BPP, ni bila vložena prepozno. Iz navedenega ni verjetnega izgleda za uspeh v navedeni zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev BPP.

Obrazložitev

Tožba se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Upravnega sodišča RS št. BPP 46/2010 z dne 30. 3. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji), ki med drugim določa, da se med pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Pri tem citira določilo 3. odstavka 24. člena ZBPP ter zaključuje, da je pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP, z izjemo posebne BPP) tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka ugotavlja, da je bila tožniku z navedeno odločbo št. BPP 46/2010 z dne 30. 3. 2010 zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vloženo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 938/2009 z dne 8. 3. 2010. Presodila je, da tožnik v postopku s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je ugotovila, da je tožnik tožbo vložil prepozno. Zato je bila tožba zavržena, po presoji tožene stranke pa je bila z navedeno odločbo tožnikova prošnja za BPP v zvezi z navedeno zadevo utemeljeno zavrnjena, saj iz navedenega izhaja, da tožnik ni izpolnjeval objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ob upoštevanju 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji), po katerem se tožba kot neutemeljena zavrne na podlagi ugotovitve, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je tudi sam upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen. Slednja okoliščina pa je bistvena za presojo, ali ima prosilec v sproženem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo verjeten izgled za uspeh. Po navedenem tožena stranka ocenjuje, da tožnik kot prosilec v konkretnem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh in se tako nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti za njeno odobritev izpolnjen tako, kot tudi finančni pogoj, po določilih ZBPP. Iz navedenih razlogov je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 37. člena ZBPP njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno, saj tožniku zgolj slabo finančno stanje, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP. Nadalje v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks tožena stranka pojasnjuje, da se v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08), v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača ter je tako prosilec le-te oproščen že po samem zakonu.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja in hkrati v isti vlogi prosi tudi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe, pri čemer navaja, da je prejemnik socialne pomoči, zato prosi sodišče tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Navaja še, da za pravilno reševanje pritožbe zahteva sodišče pravnega strokovnjaka, kar tožnik ni, in še navaja, da mu nastajajoče protislovno stanje, ki ga ocenjuje kot absurdno, krši pa tudi Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter tožniku povzroča vedno večjo tesnobo, stisko in bolečine. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati prosi za oprostitev plačila sodnih taks in vseh stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP, ki ga tudi povzema, pri čemer navaja razloge, s katerimi se sodišče lahko v celoti strinja. Sodišče glede na navedeno sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato v skladu z določilom 2. odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče v zvezi s tožbo le še poudarja, da je v tej zadevi bistvenega pomena to, da na razloge (procesne predpostavke) iz 1. do 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče po uradni dolžnosti mora paziti ves čas postopka in v primeru, če ugotovi, da je podan kateri koli izmed taksativno naštetih razlogov iz 1. do 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče tožbo zavreči s sklepom. Ker tožnik v navedeni zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izkazal, da tožba v navedeni zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev BPP, ni bila vložena prepozno, je bila odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu (24. člen ZBPP). Iz navedenega razloga tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v navedeni zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev BPP, zato je tožena stranka, po presoji sodišča v konkretnem primeru pravilno zavrnila njegovo prošnjo za odobritev BPP.

Sodišče se ni posebej opredeljevalo do tožnikovih navedb o tem, da navedena odločitev ne temelji na zakoniti podlagi ter da krši Ustavo in EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane. Prošnja za dodelitev BPP v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega (upravnega) postopka.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu ZST-1 v tem postopku oproščen plačila sodnih taks že na podlagi samega zakona, drugi stroški pa v predmetnem postopku niti niso nastali.