Jedro

V obravnavanem postopku, ki je izšel iz izvršilnega, sporazum o krajevni pristojnosti ni bil sklenjen pred vložitvijo tožbe oziroma predloga za izvršbo. Sporazum pravdnih strank je nastal šele med postopkom, in sicer na podlagi odgovora na dopolnitev tožbe, tožničine prve pripravljalne vloge ter toženčeve prve pripravljalne vloge. Zato ne gre za pravočasen sporazum o krajevni pristojnosti, kot ga predvideva 69. člen ZPP in ga torej ni mogoče upoštevati.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Tožnica (tedaj upnica) je na podlagi 33 računov zoper toženca (tedaj dolžnika) vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave neporavnanih prispevkov v rezervni sklad v višini 5.683,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 18047/2021 z dne 22. 3. 2021 predlagano izvršbo dovolilo, po ugovoru toženca pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici (sklep VL 18047/2021 z dne 13. 5. 2021).

2. Okrajno sodišče v Novi Gorici se je s sklepom P 55/2021 z dne 5. 6. 2023 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o zadevi in jo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sklicevalo se je na prvi odstavek 69. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pojasnilo, da sta se pravdni stranki v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 20. 1. 2021, tožničini prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2021 ter toženčevi prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2022 sporazumeli, da jima na prvi stopnji sodi Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Opozarja, da je sporazum pravdnih strank o krajevni pristojnosti nastal po začetku pravdnega postopka in da zato ne gre za veljaven sporazum v smislu 69. člena ZPP.

4. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 69. člena ZPP se pravdni stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, če je to sodišče stvarno pristojno. Tretji in četrti odstavek istega člena pa določata še nadaljnje pogoje za veljavnost navedenega sporazuma: sporazum strank velja le tedaj, ko je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja, listino o sporazumu pa mora tožeča stranka priložiti že tožbi. Upoštevnost pisnega sporazuma v pravdnem postopku je torej vezana na njegovo sklenitev pred vložitvijo tožbe in na pravočasnost njegove predložitve.1 V primeru, ko se zaradi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine slednji razveljavi in se postopek nadaljuje kot pravdni, se predlog za izvršbo šteje kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

6. V obravnavanem postopku, ki je izšel iz izvršilnega, sporazum o krajevni pristojnosti ni bil sklenjen pred vložitvijo tožbe oziroma predloga za izvršbo. Sporazum pravdnih strank je nastal šele med postopkom, in sicer na podlagi odgovora na dopolnitev tožbe, tožničine prve pripravljalne vloge ter toženčeve prve pripravljalne vloge. Zato ne gre za pravočasen sporazum o krajevni pristojnosti, kot ga predvideva prej navedena zakonska ureditev in ga torej ni mogoče upoštevati.

7. Ker v konkretnem primeru tudi ne gre za situacijo iz drugega odstavka 22. člena ZPP, je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki mu je bila zadeva s strani izvršilnega sodišča odstopljena kot sodišču, ki je za sojenje v sporu pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti (47. člen ZPP).

8. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 26/2022 z dne 6. 4. 2022 in I R 66/99 z dne 11. 10. 1999 ter D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 298.