Jedro

Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v 4., 5., 6. in 9. točki izreka tako, da glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek prve, tretje, devete in enajste tožnice, da se ugotovi, da jih je toženec motil v neposredni mirni soposesti nepremičnine parc. št. X vl. št. Y k.o. Gradišče II, s tem, da je dne

12.9.2003 ob poteku celotnega zahodnega dela fasade objekta na parceli št. Z postavil in zabetoniral štiri železne količke in dne

15.9.2003 ob poteku celotnega zahodnega dela fasade objekta na parc.

št. Z postavil in zabetoniral 7 železnih količkov, jih povezal z verigo in na parkirišče zložil lesene palete; da je toženka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da na parceli št. X odstrani 7 količkov in verigo med njimi v približni dolžini 20 m; da se tožencu v prihodnje prepoveduje s takim ali podobnim ravnanjem posegati v neposredno (so)posest tožnic na parc. št. X vl. št. Y k.o. Gradišče II in jim je toženec dolžan povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi." - v 8. točki izreka pa tako, da so pravdne stroške v znesku

420.072,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.10.2004 dalje do plačila nerazdelno dolžne povrniti tožencu tudi prva, tretja, deveta in enajsta tožnica.

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 42.075,00 SIT stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zoper peto tožnico in trinajstega tožnika (1. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek drugega, osmega in desetega toženca ter četrte, šeste, sedme in dvanajste tožnice, ki se nanaša na ugotovitev motenja posesti (z dejanji in v dneh kot je opisano v tožbenem zahtevku) na parcelah št. W vl. št. Q k.o. Gradišče in št. X vl.št. Y k.o. Gradišče, vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved motenja posesti teh parcel v bodoče (2. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek prve, tretje, devete in enajste tožnice na ugotovitev motenja posesti parcele št. W vl. št. Q k.o. Gradišče (z dejanji in v dneh kot je natančno opisano v tožbenem zahtevku), vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved motenja posesti te parcele v bodoče (3. točka izreka), medtem ko je ugodilo tožbenemu zahtevku teh tožnic glede ugotovitve motenja soposesti parcele št. X vl. št. Y k.o. Gradišče, do katerega je prišlo dne 12.9.2003 in 15.9.2003 s tem, da je toženec postavil in betoniral štiri oziroma sedem železnih količkov, povezal količke z verigo in položil palete (4. točka izreka), glede vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja z odstranitvijo količkov, verige in palet (5. točka izreka) ter prepovedi motenja soposesti te parcele s takšnimi in podobnimi ravnanji v prihodnje (6. točka izreka). Tožbeni zahtevek prve, tretje, devete in enajste tožnice glede motenja posesti parcele št. X vl. št. Y k.o. Gradišče z drugimi motilnimi dejanji, vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja z odstranitvijo sedmih kovinskih palic, palet in kontejnarja pa je zavrnilo (7. točka izreka). Odločilo je, da so drugi, osmi, deseti in trinajsti tožnik ter četrta, peta, šesta, sedma in dvanajsta tožnica dolžni povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 420.072,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 6.10.2004 dalje do plačila (8. točka izreka). Toženi stranki pa naložilo povrnitev pravdnih stroškov prve, tretje, devete in enajste tožnice v znesku 374.308,75 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 6.10.2004 dalje do plačila (9. točka izreka).

Proti 4., 5., 6., 8. in 9. točki izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS; št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo) in predlaga, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek, ker je odločilo, da so bile prva, tretja, deveta in enajsta tožnica motene v soposesti parcele št. Ž, čeprav se je tožbeni zahtevek glasil na motenje posesti. Razlogi o odločilnih dejstvih so v nasprotju s tožbenim zahtevkom, z ugotovljenim dejanskim stanjem, materialnimi dokazi in navedbami strank. Sodišče ni upoštevalo, da se je na sporni parceli parkiralo po principu, da parkira tisti, ki prej pride oziroma dokler so površine proste. Stranke so izpovedale, da so parkirale na različnih mestih, kjer je bilo prosto in tudi na drugih parkiriščih, celo tam, kjer se parkirnina plačuje. Tožnice so bile motene zaradi parkiranja študentov, saj so same izpovedale, da študenti parkirajo na sporni nepremičnini, zaradi česar same nimajo možnosti parkiranja. Tožnice niso izkazale soposesti, če so parkirale samo tedaj, ko je bilo prosto parkirno mesto. Tudi niso izkazale na katerem delu točno je imela vsaka od njih posest. Parkirnih mest je šest, tako bi tožnice kljub temu, da je parkiral tudi toženec, še vedno lahko parkirale. Dejansko so jih motili študentje. Količki so bili postavljeni izključno zaradi varovanja gradbišča. Od vseh količkov je ostal le eden, ki parkiranja ne omejuje. Ker je količek le eden, je sklep neizvršljiv v delu, v katerem se tožencu nalaga odstranitev sedmih količkov. Ni res, da ni pomembno, koliko količkov še stoji. Četrta točka izreka je v popolnem nasprotju z obrazložitvijo in izvedenemi dokazi. Palete so bile postavljene izključno zaradi gradbenih del in takoj odstranjene, zato prepovedni del sklepa ni utemeljen v delu, ki se nanaša na palete. Nepravilen je tudi zključek, da je toženka dela opravljala brez gradbenih dovoljenj. Odločitev o pravdnih stroških je nepravilna in se je sploh ne da preizkusiti.

Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Do sodnega varstva posesti pred njenim motenjem oziroma odvzemom je upravičen tisti, ki dokaže, da je imel pred motenjem posest stvari, da je bila posest zares motena, da je bila tožena stranka tista, ki je motila posest, da njeno dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in da je to dejanje samovoljno in protipravno (določbe

II. dela Stvarnopravnega zakonika - SPZ; Ur. l. RS; št. 87/02).

Zaključek sodišče prve stopnje, da so bile prva, tretja, deveta in enajsta tožnica res (so)posestnice spornega dela parcele. št. X k.o. Gradišče, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten.

Posest (dela) stvari ni vsako fizično razmerje osebe do stvari (to je le dejanska manifestacija posesti), ampak je dejanska oblast nad stvarjo (24. člen SPZ). Tudi vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest (prim. 26. člen SPZ). Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost, dostopnost stvari posestniku (več o tem N. Gavella, Posjed stvari i prava, Narodne Novine, Zagreb 90, str. 23-27). O soposesti pa govorimo tedaj, ko posest (z omenjenimi kriteriji) izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (25. člen SPZ).

V obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča nista podana zlasti kriterija izključujočnosti in dostopnosti. Izključujočnost pomeni možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari, dostopnost pa, da ima (so)posestnik lahko, kadar to hoče, vedno možnost stvar (so)uporabljati. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tožnice na spornem delu zemljišča parkirale bolj ali manj stalno in da so poleg njih parkirali tudi študentje bližnjih fakultet, pa tudi nekateri uslužbenci tožene stranke. Očitno je torej, da sporno zemljišče ni bilo parkirišče stanovalcev stanovanjskega bloka B. 7 in da parkirišča ni souporabljal zaključen krog oseb, ampak tudi nedoločene tretje osebe (študentje bljižnjih fakultet). Tretji torej niso bili izključeni od uporabe spornega dela zemljišča, tožnice pa so ga lahko, glede na njihove izpovedbe (glej prvi odstavek na list. št. 80, prvi odstavek na list. 113, zadnji odstavek na list. št. 133, zadnji odstavek na list. 136 in prvi na list. 137), uporabljale samo tedaj, ko parkirišča niso zasedle druge osebe. Čim pa je tako, ni utemeljen materialnopravni zaključek, da so imele tožnice nad spornim delom zemljišča dejansko oblast - torej (so)posest.

Ker je (so)posest ključni element sodnega varstva pred motenjem posesti, ugotovljeno dejansko stanje pa ne daje opore za zaključek, da so tožnice imele soposest spornega dela zemljišča, je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v 4., 5. in

6. izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP). V posledici sprejete odločitve je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških v 8.9. točki izreka tako, da je zavrnilo zahtevek prve, tretje, devete in enajste tožnice za povrnitev pravdnih stroškov in odločilo, da so omenjene tožnice dolžne nerazdelno plačati pravdne stroške, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje v zneseku 420.072,60 SIT v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo in katerih specifikacija je razvidna iz stroškovnika na list. št. 142. spisa, zaradi česar se stroškovna odločitev da preizkusiti (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitve niso odločilnega pomena (prvi odstavek 160. člena ZPP).

Ker je toženec s pritožbo uspel, mu je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 375 točk ali 41.250,00 SIT (prvi odstavek tar. št. 21 Odvetniške tarife - OT) in materialne stroške v znesku 825,00 SIT (tretji odstavek 13. člena OT). Skupno je tožencu priznalo 42.075,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.