Jedro

Pritožnica zato v pritožbi pravilno poudarja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo storilčev dokazni predlog za pribavo podatkov pri Dars-u glede pojavnosti izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravami in napravami za izvajanje cestninjenja, saj bi ti podatki lahko nakazovali sistemske napake na napravah za izvajanje cestninjenja in posledično lahko vplivali na zaključek o obstoju storilčeve krivdne odgovornosti za storjene prekrške.

Izrek

Pritožbi zagovornice storilca G. B., odvetnice M. G., se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo zahtevo za sodno varstvo storilca G. B. zoper plačilni nalog DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju prekrškovni organ), z dne 12. 2. 2020, zavrnilo kot neutemeljeno in plačilni nalog prekrškovnega organa potrdilo, storilcu pa naložilo dolžnost plačila sodne takse v znesku 300,00 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča je pritožbo vložila storilčeva zagovornica, odvetnica M. G.. V pritožbi v skladu z drugim odstavkom 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) uveljavlja med drugim dovoljena pritožbena razloga zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 in zaradi odločitve o sankcijah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je prekrškovni organ s plačilnim nalogom, z dne 12. 2. 2020, storilca G. B. spoznal za odgovornega storitve treh prekrškov po peti alineji petega ostavka 50. člena v povezavi s sedmo alinejo prvega odstavka 42. člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju ZCestn), storjene dne 7. 1. 2020, 28. 1. 2020 in 29. 1. 2020, ker je storilec kot cestninski zavezanec s tovornim vozilom prevozil točke cestninjenja - cestninske portale, kjer pa ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo, nameščeno na vozilu storilca in napravo za izvajanje cestninjenja, saj naprava DarsGo ni bila zaznana. V primeru uspešno izvedene cestninske transakcije namreč pri vožnji skozi točko cestninjenja naprava uspešno izvedene cestninske transakcije pri vsaki vožnji skozi točko cestninjenja naprava DarsGo voznika zvočno opozori z enim zvočnim signalom, da je cestnina plačana, kar je storilcu, ki se poklicno ukvarja s prevozi dobro znano, storilec pa mora po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverjati pravilnost delovanja naprave DarsGo s tem, da spremlja delovanje zvočnih in svetlobnih signalov in ustrezno ukrepati ob napakah.

Storilec je pred prvostopenjskim sodiščem v zagovoru očitane mu prekrške zanikal in se zagovarjal, da sam z DarsGo napravo ni nič manipuliral ter da v vseh treh primerih na noben način ni mogel ugotoviti, da se komunikacija med DarsGo napravo in nadzornim sistemom ni vzpostavila, saj zaradi hrupa v kabini med vožnjo ni mogel ničesar slišati. Ker je po prvem obravnavanem dogodku zamenjal DarsGo napravo in je do napake prišlo v tudi drugih dveh primerih, očitno gre za tehnični problem na strani Dars-a, zato se za očitane prekrške ne čuti odgovornega. Prvostopenjskemu sodišču je predlagal izvedbo dokaza, uradnih poizvedb pri Dars-u o tem, ali se enake težave z vzpostavitvijo mikrovalovne komunikacije med napravami DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja pojavljajo v več primerih, in če se pojavljajo, pri katerih znamkah oz. tipih vozil se pojavljajo oz. se pojavijo pri vozilih z določenimi specifičnimi vetrobranskimi stekli.

5. Prvostopenjsko sodišče je dokazni predlog storilca z opravo poizvedb pri Dars-u, ali je do izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravo v storilčevem vozilu in napravami za izvajanje cestninjenja prišlo zaradi morebitne napake DarsGo naprave ali zaradi zatrjevane sistemske napake na napravah za izvajanje cestninjenja, zavrnilo, saj se je postavilo na stališče, da razlogi, zaradi katerih lahko pride do izostanka mikrovalovne komunikacije med napravo DarsGo v storilčevem vozilu in napravami za izvajanje cestninjenja, niso zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn in na obstoj tovrstnega prekrška posledično ne morejo vplivati, zato je vsakršna razprava o morebitnih razlogih, zaradi katerih je v obravnavanih primerih izostala vzpostavitev mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravo v storilčevem vozilu in napravami za izvajanje cestninjenja, povsem brezpredmetna.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z navedbo prvostopenjskega sodišča, da razlogi, zaradi katerih lahko pride do izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravo v storilčevem vozilu in napravami za izvajanje cestninjenja, niso zakonski znak storilcu očitanih prekrškov po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn oz. niso pomembni za zaključek o objektivni izvršitvi konkretnih izvršitvenih znakov storilcu očitanih prekrškov, vsekakor pa vplivajo na zaključek ali je podan tudi subjektivni del dejanskega stanja storilcu očitanih prekrškov oz. ali je storilcu mogoče očitati krivdno odgovornost pri storitvi prekrškov. Pritožnica zato v pritožbi pravilno poudarja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo storilčev dokazni predlog za pribavo podatkov pri Dars-u glede pojavnosti izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravami in napravami za izvajanje cestninjenja, saj bi ti podatki lahko nakazovali sistemske napake na napravah za izvajanje cestninjenja in posledično lahko vplivali na zaključek o obstoju storilčeve krivdne odgovornosti za storjene prekrške. Z izvedbo tega dokaznega predloga bi prvostopenjsko sodišče lahko preverilo ali je za storitev očitanih mu prekrškov storilec odgovoren sam oz. ali mu je v zvezi z njihovo storitvijo mogoče očitati kakršnokoli obliko krivde ali pa je do izostanka mikrovalovne komunikacije med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja prišlo iz razlogov, ki niso na strani storilca, ampak so na strani Dars-a. Z zavrnitvijo navedenega dokaznega predloga je zato prvostopenjsko sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, saj je zavrnitev dokaznega predloga mogla vplivati na drugačno odločitev v sodbi.

7. Zaradi vsega navedenega je prvostopenjsko sodišče pritožbi pritožnice ugodilo in na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo prvostopenjsko sodišče ravnalo v skladu z izhodišči navedenimi v tem sklepu.