Jedro

Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Preprečevanje stikov je lahko tudi razlog za odvzem in dodelitev otroka drugemu staršu oziroma tretji osebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mladoletno A. A. zaupalo v vzgojo in varstvo očetu ter ji določilo stalno bivališče na naslovu očeta, kjer je tudi naslov za vročanje (I. točka izreka). Nadalje je določilo stike med A. A. in materjo, in sicer: - vsak četrtek od 15ʰ, ko mati A. A. prevzame v šoli, do 19ʰ, ko jo pripelje pred OŠ B., kjer jo prevzame oče; - vsak drugi vikend, v soboto in nedeljo, ko mati A. A. prevzame pred OŠ B. ob 10ʰ, kamor hčer pripelje oče, do 18ʰ, ko jo mati pripelje na isto mesto, kjer jo prevzame oče; telefonski stiki A. A. z materjo potekajo po njunem dogovoru in upoštevaje želje A. A., prav tako tudi v času, ko je A. A. na letnem dopustu z očetom; če do dogovora ne pride, se telefonski stiki izvajajo ob torkih, ko mati hčer pokliče okoli 19. ure na njen telefon (II. točka izreka). Kar sta udeleženca glede varstva in vzgoje zahtevala drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

2.Zoper delni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

2.Meni, da je v konkretnem primeru dolgotrajni sodni postopek pripeljal do situacije, ki jo je sodišče uredilo z začasno odredbo z dne 27. 8. 2020, ko je odločilo, da vsak od udeleženec s hčerjo preživlja izmenjaje po en teden, do stanja, da zdaj hči preživi z nasprotno udeleženko le en stik na teden ter vsak drugi vikend, brez nočitve, med poletnimi počitnicami pa je določeno le, da se o telefonskih stikih z hčerjo sproti dogovorita. Sodišče je 16. 12. 2020 hčer začasno zaupalo v varstvo očetu, s čimer se je nasprotna udeleženka strinjala, saj je bila po razpadu zveze s predlagateljem v procesu urejanja novega življenja ter se je v tem smislu zavedala koristi hčere in njene potrebe po stalnosti ter stabilnosti.

2.Glede odločitve v zvezi z urejanjem stikov navaja, da so se stiki s hčerjo vedno bolj redčili in omejevali do točke, ko so potekali pod nadzorom CSD ali pa stikov sploh ni bilo. Stiki so se ponovno vzpostavili šele 8. 11. 2023 in v takšnem obsegu, z manjšo prilagoditvijo, v bistvu potekajo še danes, ne da bi nasprotna udeleženka s hčerjo lahko preživela cel vikend z nočitvijo, ali da bi z njo lahko preživela tudi del poletnih počitnic, čeprav je šlo le za začasno situacijo oziroma začasno sodno poravnavo. Kljub temu, da izvedenka hčerinega strahu pred materjo ni zaznala, je predlagatelj še vedno trdil, da se je hči boji ter da z njo noče na stik, zato je težko trditi, da bo predlagatelj sposoben spodbujati stike z nasprotno udeleženko ter deklici nuditi ustrezno podporo, ki jo potrebuje za svoj uspešen razvoj. Da stiki z materjo pripomorejo k zdravemu in uspešnemu razvoju deklice, je potrdila tudi izvedenka. Čeprav se nasprotna udeleženka ni želela udeležiti evalvacije stikov, bi moral biti obseg stikov nedvomno večji. Obseg stikov, kot ga je določilo sodišče, ne predstavlja tiste največje koristi, ki bo v zadostni meri ohranjala ustrezno in zadostno družinsko vez med njima in ki bi A. A. omogočala, da bo pri odraščanju razvila tiste potenciale, ki ji bodo v največjo korist. Sodišče bi moralo pri določitvi obsega stikov upoštevati tudi dolgoročno prognozo oziroma koristnost ali škodljivost stikov, ki jih tak obseg stikov, kot je določen, prinaša. Telefonski stik, ki njihovo izvedbo prelaga na dogovor med deklico in materjo, pomeni za njo preveliko breme in nalaganje prevelike odgovornosti za izvedbo stikov. Izvedenka pri materi ni zasledila takšne psihopatologije, ki bi bila kontraindikacija za normalno stikovanje. Tudi glede na časovno oddaljenost dogodkov, ki so pripeljali do zmanjševanja in omejevanja stikov, bi si sodišče moralo prizadevati, da o stikih dolgoročno odloči.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje odločitev, da se mladoletna hči udeležencev postopka zaupa v varstvo in vzgojo očetu, sprejelo na podlagi obsežno izvedenega dokaznega postopka in po skrbno izdelani dokazni oceni ter ob ugotovitvi njene največje koristi, kar pritožba konkretizirano ne izpodbija. Nasprotuje pa odločitvi sodišča glede določenega obsega stikov. Meni, da bi moral biti obseg stikov večji ter da bi bilo v korist deklice, če bi pri materi tudi prespala ter z njo preživljala poletne počitnice.

6.Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ).

7.Bistvene sestavine dejanske podlage sklepa, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev glede obsega stikov, temeljijo na ugotovitvah sodne izvedenke klinične psihologinje C. C., ki so podprte tudi z mnenjem strokovnjakov CSD. Izvedeniško mnenje je izvedenka podala pisno, ustno pa dopolnila še na naroku, kjer sta oba udeleženca postopka imela možnost izvedenki postavljati vprašanja, na katera je izvedenka obrazloženo odgovorila. Sodišče je izčrpno, razumljivo ter korektno povzelo izvedeniško mnenje, ga ocenilo ter tudi pojasnilo, zakaj mu sledi. Po skrbni presoji izvedenskega mnenja je tudi po stališču pritožbenega sodišča v opisani situaciji pravilna odločitev, da naj stiki matere s hčerjo ostanejo takšni, kot so bili določeni z zadnjo začasno sodno poravnavo z dne 8. 11. 2023, na podlagi katere stiki potekajo ob četrtkih popoldne ter vsak drugi vikend oziroma vsako drugo soboto in nedeljo preko dneva. Kot je izpostavilo že prvostopenjsko sodišče, so materine kapacitete za kontrolo in obvladovanje stresnih situacij močno znižane in okrnjene. Izvedenka je pojasnila, da če ima starš otroka 24 ur na dan, je to neprimerljivo večja stresna situacija, kot če izvaja le nekaj urni ali dnevni stik. Mati bo na delavnicah za nenasilno komunikacijo in vzgojo pridobljeno znanje lahko implementirala v teh krajših, manj obsežnih stikih, težje pa je to znanje implementirati na dolgi rok. Po oceni izvedenke ima torej mati zmožnost obvladovanja le na krajših stikih, ki pa se morajo kontinuirano izvajati, in šele ob pogoju, da se bodo stiki redno in konsistentno izvajali, je mogoča širitev stikov z nočitvijo ter ureditev stikov med počitnicami. Le s konstantnostjo pri izvajanju sodno določenih stikov bo lahko prišlo do vzpostavitve medsebojnega zaupanja med A. A. in materjo. Iz izpovedbe obeh udeležencev na zadnjem naroku za glavno obravnavo izhaja, da se niti obstoječi stiki, pretežno zaradi materinih obveznosti, ne izvajajo kontinuirano, zato pogoj za večji obseg stikov še ni dosežen.

8.Sodišče z določitvijo stikov v navedenem obsegu ne kaznuje nasprotne udeleženke, ker je zavrnila udeležbo za evalvacijo stikov, kot to v pritožbi zmotno meni. Kot je bilo že navedeno, odločitev prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju, iz katerega jasno izhaja, da deklica ne zavrača stikov z materjo, izkazuje pa strah pred negotovostjo, ki je povezan z materinimi preteklimi neustreznimi vzgojnimi ravnanji (tudi fizičnim kaznovanjem, pomanjkljivim zanimanjem za njen napredek v razvoju in ustvarjalne dosežke), in ker ji ne zagotavlja konstantnosti pri izvajanju stikov, s čimer ji ruši njen občutek varnosti in stabilnosti.

9.Zmotno nasprotna udeleženka meni, da je sodišče odgovornost za telefonske stike preneslo na otroka. Sodišče je jasno zapisalo, da v primeru, če se starša ne bosta uspela dogovoriti o tem, kdaj se mati in hči slišita po telefonu, se telefonski stiki izvršijo ob torkih, ko mati pokliče A. A. na njen telefon okoli 19. ure, kar velja tudi za čas, ko bosta hči in oče na počitnicah.

10.Izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi oče A. A. odtujeval materi. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je A. A. do neke mere ponotranjila stališče očeta, ter lahko ponavlja nekatere njegove stavke in ideje glede matere, ker očeta ne želi razočarati, saj je nanj čustveno navezana, vendar pa izvedenka pri deklici ni prepoznala tipično patološke odtujitvene dinamike.

11.Izredno pomembna starševska kapaciteta je tudi priprava otroka na stik. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 141. člena DZ). Ta določba torej očetu nalaga, da A. A. pripravi ter vzpodbudi stik z materjo, jo čustveno pomiri in ji stik predstavi kot nekaj pozitivnega, saj lahko odsotnost stikov ustvari pogoje za otrokovo odtujitev, kar ima dolgoročno zelo negativne posledice za otrokov razvoj. Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je preprečevanje stikov lahko tudi razlog za odvzem in dodelitev otroka drugemu staršu oziroma tretji osebi.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo delni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 141, 141/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.