Jedro

Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.

V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka naložil inšpekcijskemu zavezancu A. A. (tožniku), da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo prizidave ob zahodni strani stanovanjskega objekta ..., na zemljišču parc. št. 5669/1 k.o. ..., ki zajema: - dozidavo pritličja pod obstoječo armirano betonsko stropno ploščo med južno stranjo obstoječega zidanega vetrolova, zahodno stranjo obstoječega stanovanjskega objekta do JZ vogalnega stebra, ki podpira obstoječo armirano betonsko stropno ploščo v tlorisni izmeri 4,2 m x 2,3 m in - nadzidavo nadstropja nad obstoječo armirano betonsko stropno ploščo v tlorisni izmeri 8,65 m x 2,5 m s podaljškom enokapne strehe v podaljšku zahodnega strešnega krila stanovanjskega objekta, saj ga izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ter v 2. točki izreka, da mora v roku 30 dni po vročitvi te odločbe odstraniti v 1. točki izreka navedeno prizidavo ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, to je odstraniti vso nadzidavo nad obstoječo armirano stropno betonsko ploščo z enokapno streho in v pritličju prizidavo na južni strani obstoječega zidanega vetrolova, ob zahodni strani obstoječega stanovanjskega objekta do JZ vogalnega stebra. Kolikor ne bo izvršil odrejene obveznosti se bo začel postopek izvršbe. V 3. točki izreka je prepovedal dejanja, ki so v tej točki našteta. V 4. točki izreka, da se gradnja prizidave po vročitvi te odločbe označi s tablo. V 5. točki izreka pa, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi navaja, da je v postopku pridobil izjavi A. A. in B. B., ki sta navedla, da se je v delu prizidave nahajalo prej odprto stopnišče, ki ga je A. A. zaprl z izzidkom. Na Upravni enoti ... je dobil A. A. pojasnilo, da za izzidek do 20 kvadratnih metrov površine gradbenega dovoljenja ne potrebuje, ker gre za enostaven objekt. Ugotavlja, da so vsi deli objekta (obstoječi vetrolov, obstoječa armirana betonska stropna plošča, dozidava v pritličju, nadzidava nadstropja) med seboj konstrukcijsko, požarno, vsebinsko in drugače fizično povezani, ter se jih zaradi povezanosti razvršča kot celovit objekt in šteje za prizidavo v smislu 31. točke prvega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (GZ). Za tako gradnjo pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ugotavlja, da je A. A. izvajal gradbena dela in tudi kupil gradbeni material, zato ga šteje za inšpekcijskega zavezanca. Vse ostale navedbe, kdo je še vse sodeloval pri gradnji, in da se s tem izkazuje soglašanje z gradnjo, so v inšpekcijskem postopku irelevantne.

2. Drugostopni organ je s 1. točko izreka prvostopno odločbo spremenil tako, da se drugi odstavek 2. točke izreka, ki se začne z besedno zvezo "V kolikor" oštevilči z novo številko 3, točka 3 izreka postane točka 4, točka 4 postane točka 5, točka 5 postane točka 6 in točka 6 postane točka 7 izreka. V 2. točki izreka pa prvostopno odločbo v 2. točki izreka dopolnil tako, da se za besedno zvezo "in v pritličju prizidavo" in pred besedno zvezo "južni strani" doda beseda "na". V 3. točki izreka je v preostalem pritožbo zavrnil. V obrazložitvi soglaša z razlogi organa, da je tožnik inšpekcijski zavezanec, glede na prvi odstavek 79. člena GZ. Soglaša tudi z opredelitvijo gradnje kot nelegalne gradnje po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in GZ.

3. Tožnik v tožbi navaja, da ni pridobil pravnomočnega dovoljenja za izvedbo gradnje prizidave ob zahodni strani stanovanjskega objekta, saj je vsa izvedena dela opravil skladno s predpisi in navodili Upravne enote v .... Tam so mu pojasnili, da v kolikor ne gre za prizidek, ampak za t.i. izzidek do 20 kvadratnih metrov, gradbenega dovoljenja ne potrebuje, saj gre za enostaven objekt, da pa mora biti zgrajen skladno s takrat veljavnim PUP. Dela so se nanašala na gradnjo izzidka, s katerim se je zaprlo odprto stopnišče, izvajala pa so se v letu 2008 oziroma 2009. Dela so izvajali vsi solastniki, material pa je kupil tožnik. Po njegovem ni bistveno, kdo je dal denar za izvedbo. V zvezi z okoliščinami gradnje in poizvedovanja na UE ..., predlaga svoje zaslišanje. Drugostopni organ je navedel, da če ne bi bila nad armirano betonsko ploščo izvedena nadzidava prostora pokritega s streho, ki je hkrati strop nadzidanem prostorom, bi bilo mogoče nadzidavo skladno z določbami ZGO-1 uvrstiti k enostavnemu objektu. Ministrstvo pa je spregledalo, da s strani prvostopnega organa ni bilo pravilno ugotovljeno, da je bila streha nad bodočim prizidkom postavljena že pred dozidavo. Še več, tramovi oziroma "grušt" strehe, so bili že v izhodišču zasnovani na način, da se lahko stopnišče kadarkoli zapre. Glede na navedeno je torej umestiti predmetni izzidek med enostavne objekte, v posledici česar so bila pravilna napotila UE ..., da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Rušitev v konkretnem gradbenem projektu ni izvedljiva, kaj šele v tako kratkem roku. Izvedba bi porušila statičnost hiše, saj se starejši del hiše iz leta 1962 naslanja na novejši del, tako stene kakor tudi leseno ostrešje hiše. Pa tudi sicer je rušitev strokovno in ekonomsko neutemeljena. Predlaga postavitev izvedenca gradbene stroke, ki naj se opredeli do vprašanja strokovne in ekonomske utemeljenosti rušitve obstoječega objekta. Podaja tudi ugovor nastanka težko popravljive škode, kolikor bi se rušitev izvedla. Tudi v zvezi z okoliščinami rušitve zahteva, da se ga zasliši kot stranka. Predlaga odpravo zadeve in vrnitev v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Sodišče je dne 23. novembra 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zoper sestavo sodišča stranke na glavni obravnavi, niti pred tem pisno, niso podale ugovora.

6. Sodišče je 20. januarja 2022 izvedlo javno glavno obravnavo, na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Ugodilo je dokaznim predlogom tožnika za vpogled v prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo, ki sta del upravnega spisa, v fazi dokazovanja pa je vpogledalo v še ostale listine upravnega spisa, konkretno v izjavo B. B. z dne 29. 11. 2018, dopolnitev izjave z dne 12. 12. 2018 s fotografijami, dopolnitev izjave z dne 15. 3. 2019, zapisnike organa in fotografije ter zapisnik Okrajnega sodišča v Domžalah N52/2016 z dne 24. 1. 2018 in 23. 10. 2019. Zavrnilo pa je dokazna predloga tožnika za njegovo zaslišanje in za postavitev izvedenca gradbene stroke, razlogi so podrobneje razvidni iz obrazložitve sodbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je inšpekcijska odločba, s katero je bil tožnik določen za inšpekcijskega zavezanca, ker je izvedel gradnjo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

9. Ali bi za izvedeno gradnjo tožnik potreboval gradbeno dovoljenje je med strankami sporno. Tožnik je izvajal gradnjo v letu 2008 oziroma 2009, v času veljavnosti ZGO-1, ko je, kot sam navaja, preveril možnost izvedbe gradnje brez gradbenega dovoljenja pri Upravni enoti .... Po 7. točki 2. člena ZGO-1 je gradnja izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. Podrobneje je v 7.1. točki 2. člena ZGO-1 določeno, da je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma del objekta dozida ali nadzida in zaradi tega se bistveno spremeni njegov zunanji videz. Zakon torej ne določa definicije izzidka kot imenuje gradnjo tožnik, opredeljuje pa, da je gradnja novega objekta tudi izvedba del, ko se del objekta dozida ali nadzida, kar je situacija v obravnavanem primeru, ko so bila izvedena dela, in sicer v pritličju dozidan objekt, ki je manjših tlorisnih dimenzij (manj kot 20 m²), katerega namen je zaprti vetrolov, vhodni prostor – hodnik in nad obstoječo armirano betonsko ploščo izvedena nadzidava prostora pokritega s streho.

10. V času gradnje veljavna Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/08, 99/08) vetrolove oziroma vhodne prostore – hodnike ni uvrščala k enostavnim objektom. Dozidavo v pritličju bi bilo lahko uvrstiti k manj zahtevnim objektom, za katere pa bi tožnik moral pridobiti gradbeno dovoljenje.

11. Tudi ob uporabi kasnejše Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS št. 18/2013, 24/2013 in 26/2013) tožnikove gradnje kot celote, saj je nad obstoječo armirano betonsko ploščo izvedel nadzidavo prostora pokritega s streho, ni uvrstiti k enostavnim objektom za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Le izvedba vetrolova v pritlični in enoetažni izvedbi do površine 20 m² bi taki definiciji ustrezala, tožnikova gradnja pa ni le pritlična in ne enoetažna (po Uredbi je vetrolov v pritlični enoetažni izvedbi do površine 20 m² uvrstiti k enostavnim objektom v drugo skupino objektov (majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave).

12. V zvezi z analizo pravne opredelitve izvedene gradnje, o vprašanju dopustnosti izvedbe brez gradbenega dovoljenja, tožnik ugovarja, da je drugostopni organ spregledal, ali pa s strani prvostopnega organa ni bilo pravilno ugotovljeno, da je bila streha nad bodočim prizidkom postavljena že pred dozidavo. Navedena trditev, torej, da gradnja v letu 2008 ali 2009 ni obsegala strehe, je v nasprotju s tožnikovo izjavo z dne 12. 12. 2018, v kateri je navedel v točki 2 "Dela v nadstropju", tudi postavitev nosilne konstrukcije za streho in pokrivanje s strešniki. Iz navedene izjave izhaja, da ugotovitev organa o strehi temelji na izjavi samega tožnika, zato je neutemeljen tožnikov ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Da streha, ki pokriva prizidek ni ista kot pred prizidavo, izhaja tudi iz fotografij, ki jih je priložil tožnik izjavi z dne 12. 12. 2018, v primerjavi s fotografijami, ki so del zapisnika z dne 25. 10. 2018 in tudi ugotovitev organa v zapisniku v zvezi s tem. Ne glede na navedeno tožnikovo trditev, torej obstoj strehe pred dozidavo, pa novogradnja kot celota ni izvedena v pritlični enoetažni izvedbi, za kakršno po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ne bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje, zato so iz tega vidika trditve tožnika v zvezi s streho nerelevantne in zaslišanje v tej meri nepotrebno.

13. Glede na navedeno, torej glede na opis gradnje, ki ni dopustna (in ni bila) brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na Upravni enoti ... pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih Upravne enote ..., ne bi pridobila dopustnosti. Zasliševanje tožnika o tej okoliščini bi bilo zato nerelevantno. Sporna gradnja (glede na dejanske okoliščine gradnje jo je opredeliti za prizidavo v smislu 31. točke prvega odstavka 3. člena GZ) za katero bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje je nelegalna gradnja (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ), zato je inšpektor upravičeno izrekel ukrepe iz 82. člena GZ.

14. Nadalje je v obravnavani zadevi sporna določitev tožnika kot zavezanca. Tožnik v tožbi navaja, da je le kupil material, dela pa so izvajali vsi solastniki in s tem posredno z deli soglašali. Navedena trditev je v nasprotju z navedbo v izjavi z dne 15. 3. 2019, da je tožnik dela izvajal sam (in tudi kupil material). Sporna pa so tudi soglasja vseh solastnikov, saj je tožbeni trditvi o soglasju ugovarjala stranka z interesom (v času gradnje solastnik) C. C., ki se je glavne obravnave udeležil. V prvem odstavku 79. člena GZ je določeno, da je inšpekcijski zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.

15. Tožnik nadalje ugovarja trajanju roka za rušitev. Pavšalno navaja, da rušitev ni izvedljiva v tako kratkem roku kot ga je določil organ, brez konkretnih trditev zakaj rušitev v roku 30 dni ne bi bila mogoča. Sodišče njegovega ugovora zato ne more preizkusiti. Nadalje navaja, da bi izvedba odstranitve izzidka porušila statičnost hiše, saj se starejši del hiše iz leta 1962 naslanja na novejši del, tako stene kakor tudi leseno ostrešje hiše. Naveden ugovor ni predmet odločanja in presoje v inšpekcijskem postopku, upoštevan bo šele v fazi izvršbe, kot izhaja iz druge in tretje alineje drugega odstavka 89. člena GZ, zato ga tudi sodišče ne presoja kot dopusten ugovor zoper inšpekcijsko odločbo. V zvezi z izvršbo je tudi ugovor nastanka težko popravljive škode, v kolikor bi se izvedla rušitev. Gre za ugovor povezan z odlogom izvršbe. Upravna izvršba se lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda (tretji odstavek 293. člena ZUP). Vse navedeno, kar se tiče rušitve, bo torej tožnik lahko ugovarjal, kolikor bo do izvršbe izpodbijane odločbe prišlo, zato sodišče tožnika o okoliščinah rušitve ni zaslišalo, ker so te okoliščine v tej fazi postopka nerelevantne pa tudi ni postavilo izvedenca gradbene stroke.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.