Jedro

Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi, opr. št. Vl 121929/2013 vzdržalo v veljavi v I. točki izreka za znesek 6.500,13 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska od zapadlosti do plačila in v 3. točki izreka (točka I izreka sodbe), v ostalem delu za zakonske zamudne obresti od zneska 241,81 EUR za čas pred vložitvijo tožbe dne 23. 7. 2014 je sklep o izvršbi zaradi umika v I. točki izreka razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo (točka II. izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 315,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je v roku iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožil toženec. Navaja, da sodišče v razlogih zmotno utemeljuje obveznost toženca na 125. členu OZ. Sklicuje se na 111/1 člen OZ. Meni, da na podlagi razvezane pogodbe ne more obstajati vtoževana obveznost. Nadalje navaja, da sodbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na obveznost po kreditni kartici. Pravne podlage, ki bi utemeljevala naloženo obveznost ni mogoče zaslediti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Sodba sodišča prve stopnje ima razloge o odločilnih dejstvih. Razlogi niso sami s seboj v nasprotju, sodbo pa je tudi možno preizkusiti. Prvo sodišče je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, ki je sprejeta in v razlogih sodbe tudi utemeljena na način, kot to določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku, torej na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče je svojo odločitev jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje, ker je v njih tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi.

6. Nesporno med strankama je, da je imel toženec s tožečo stranko sklenjeno Pogodbo o ustanovitvi in vodenju osebnega računa (v nadaljevanju Pogodba), katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom. Na podlagi sklepa Banke Slovenije o opravljanju plačilnega prometa preko transakcijskega računa fizičnih oseb, objavljen v Ur. l. RS, št. 65/02, je bil osebni račun spremenjen v strukturno transakcijski račun.

7. Toženec je prekoračil dovoljeno negativno stanje na računu in ga kljub opominom ni poravnal. Tožeča stranka mu je zato odpovedala pogodbo, ga pozvala na poravnavo neplačanih obveznosti in mu račun ukinila. Toženec posameznim zneskom ni ugovarjal, tožeča stranka pa je svoj zahtevek izkazala z listinami v prilogi od A1 – A24. Dolg je bil dolžan poravnati v skladu s Pogodbo in Splošnimi pogoji.

8. V posledici ukinitve transakcijskega računa toženec tudi ni mogel več imeti zlate kartice M. Tudi na tej kartici je imel dolg – zapadle in neplačane obveznosti v skupni višini 1.120,54 EUR. Toženec sami višini ni ugovarjal, navajal je le, da sodišče ni navedlo pravne podlage. To ne drži. Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba in Splošni pogoji. Pogodba pa ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke (prvi odstavek 125. člena OZ). Toženec se sklicuje na določilo prvega odstavka 111. člena OZ, vendar tudi na tej podlagi je potrebno škodo, ki jo je utrpela katera od strank, povrniti.

9. Po povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera, zaključki izpodbijane sodbe pa so tudi materialnopravno pravilni. Do kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).