V obravnavani zadevi kazenski postopek še ni pravnomočno končan, saj je bila pravnomočna sodba delno razveljavljena glede kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V tem delu kazenski postopek še teče. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper v četrtem odstavku 420. člena ZKP določene odločbe o priporu. V vseh drugih primerih je pred pravnomočnim končanjem postopka zahteva za varstvo zakonitosti zoper t.i. druge odločbe izključena.
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
1.Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom I K 11635/2019 z dne 17. 12. 2025 obsojenemu A. A. v plačilo naložilo nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanke v znesku 3.689,17 EUR. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno ter obsojencu v plačilo naložil sodno takso.
2.Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti, ker ni dovoljena, podrejeno pa njeno zavrnitev. Ocenila je, da zahteva ne odpira pomembnega pravnega vprašanja, sicer pa je poudarila, da je odločba zakonita.
4.Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obsojenec in njegov zagovornik, ki je v odgovoru vztrajal pri navedbah v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
5.Po prvem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je možno zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper dve vrsti sodnih odločb: zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil kazenski postopek končan, ter zoper t.i. drugo sodno odločbo. Za t.i. drugo sodno odločbo sta določena dva kumulativna pogoja, da je mogoče od odločitve Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse, ter da je kazenski postopek pravnomočno končan. Izjeme so predpisane v četrtem odstavku 420. člena ZKP, ki se nanašajo na določene odločbe o priporu.
6.Na podlagi predstavljenih zakonskih določb Vrhovno sodišče zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti, če je vložena zoper pravnomočno drugo sodno odločbo pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom. Obravnavani primer je nekoliko drugačen. Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper sklep o stroških kot drugo sodno odločbo. Vrhovno sodišče je v tej zadevi s sodbo I Ips 11635/2019 z dne 27. 11. 2025 ob delni ugoditvi zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočno sodbo delno razveljavilo glede kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v odločbah o krivdi, enotni kazni, premoženjskopravnem zahtevku in stroških postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem pa zahtevo zavrnilo, nakar je obsojencu določilo enotno kazen za kaznivi dejanji pod točkama I/2 in I/3 izreka tedaj izpodbijane sodbe. Izpodbijani sklep o stroških se nanaša na pravnomočno končani del kazenskega postopka.
7.Potrebno je odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper drugo sodno odločbo, če se ta nanaša na pravnomočno končani del kazenskega postopka. V zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti vloženo zoper pravnomočno sodbo je primarno stališče ustaljene sodne prakse, da je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le v primerih, ko je sodba kot celota postala formalno pravnomočna in ko je kazenski postopek v celoti končan, ne pa tudi, ko so postali materialno pravnomočni posamezni deli sodbe.<sup>1</sup> V starejši sodni praksi je zastopano stališče, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti, ko sodba postane pravnomočna glede vseh kaznivih dejanj, za katera teče enoten postopek.<sup>2</sup> Razlog za takšno stališče je v tem, da z delno pravnomočno odločitvijo ne pride do razdružitve oziroma izločitve postopka, zato praviloma ni izpolnjen formalni predpogoj pravnomočno končanega kazenskega postopka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.<sup>3</sup> V takšnih primerih je Vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti zavrglo ob sklicevanju na neizvršljivost sodbe ter neločljivo povezanost izpodbijane sodbe z manjkajočimi odločbami (npr. o stranski denarni kazni ali o odvzemu premoženjske koristi).<sup>4</sup></p>
8.Vrhovno sodišče je vsebinsko obravnavalo zahteve za varstvo zakonitosti, kadar bi načelno vztrajanje pri stališču, da se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti šele tedaj, ko bo sodba postala pravnomočna kot celota in ko bo končan celoten kazenski postopek, imelo negativne posledice za pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Šlo je za primere, ko je bila sodba razveljavljena glede posameznih kaznivih dejanj za druge obdolžence (sodbi I Ips 12/2005 z dne 9. 3. 2006 in I Ips 355/2003 z dne 9. 2. 2006) oziroma glede posameznih kaznivih dejanj (sodba in sklep I Ips 387/2002 in I Ips 11/2003 z dne 17. 2. 2005). Vrhovno sodišče je tedaj presodilo, da bi s čakanjem na pravnomočen zaključek kazenskega postopka kot celote bila obsojenčeva pravica do sojenja v razumnem roku tako prekršena, da to opravičuje odstopanje od zahteve za izvedbo enotnega postopka. Vrhovno sodišče je ob presoji, da zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnava, kljub temu, da kazenski postopek še ni bil končan, poudarilo posledice prestajanja kazni zapora ter naravo odločanja o manjkajoči odločbi (npr. premoženjskopravnem zahtevku).<sup>5</sup>
9.Iz navedenega je mogoče povzeti ustaljeno pravilo, da morata biti za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti načeloma izpolnjena oba pogoja, torej v celoti pravnomočna odločba ter v celoti pravnomočno končani kazenski postopek. Od tega splošnega pravila je Vrhovno sodišče odstopilo zaradi varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kadar je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo, v kateri je bilo delno odločeno o krivdi, če je sodba predstavljala ločeno celoto, ki je omogočala samostojno presojo.
10.Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o krivdi obdolženca, zato zadeva ni primerljiva s primeri, kjer je Vrhovno sodišče o zahtevi za varstvo zakonitosti vsebinsko odločalo kljub temu, da kazenski postopek ni bil v celoti pravnomočno končan. Vložnik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o stroških, ki je t.i. druga sodna odločba, zoper katero je mogoče zahtevo vložiti, ko je postopek pravnomočno končan. V obravnavani zadevi kazenski postopek še ni pravnomočno končan, saj je bila pravnomočna sodba delno razveljavljena glede kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V tem delu kazenski postopek še teče. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper v četrtem odstavku 420. člena ZKP določene odločbe o priporu. V vseh drugih primerih je pred pravnomočnim končanjem postopka zahteva za varstvo zakonitosti zoper t.i. druge odločbe izključena. Glede na navedeno zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.
11.Vsled navedenega zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
12.Odločitev je bila sprejeta soglasno.
-------------------------------
1Sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 377/2002 z dne 9. 1. 2003, I Ips 188/2000 z dne 13. 3. 2003, I Ips 250/2004 z dne 16. 9. 2004.
2Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Ips 105/2003 z dne 17. 4. 2003, I Ips 31593/2011 z dne 28. 6. 2018, I Ips 149/2009 z dne 7. 5. 2009.
3Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Ips 46/2003 z dne 22. 4. 2004, I Ips 116/2004 z dne 20. 10. 2005, I Ips 13/2006 z dne 16. 2. 2006, I Ips 49165/2018 z dne 25. 7. 2024, I Ips 46490/2010-10 z dne 3. 2. 2011
4Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Ips 62318/2010 z dne 14. 1. 2016 in I Ips 57681/2021 z dne 6. 3. 2025, I Ips 46408/2010 z dne 26. 11. 2015.
5Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 8712/2016 z dne 5. 9. 2024 in I Ips 56056/2012 z dne 23. 3. 2023.