Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po uveljavitvi ZLPP se za podjetja, ki so v procesih lastninskega preoblikovanja lahko denacionalizacijski upravičenec, uveljavlja začasno odredbo le po določbah tega zakona, ne pa tudi po določbi 68. člena ZDen.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije št... z dne 18.3.1996.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote ... št... z dne 1.8.1995 ter ji zadevo vrnila v ponovni postopek. V obrazložitvi navaja, da je z navedenim sklepom prvostopni organ zavrnil predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo sklepa v smislu 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) za zavarovanje zahteve za denacionalizacijo. Prvostopni organ je odločil na podlagi nepopolno ugotovljenih dejstev in napačne uporabe materialnega predpisa. Med samim denacionalizacijskim postopkom nastale statusne spremembe in spremembe strukture kapitala zavezanca so nastale kot posledica pogodbe o prenosu družbenega kapitala zavezanca na Sklad Republike Slovenije za razvoj in je bil zato ta pravni posel ničen, ker je bil sklenjen v nasprotju z 88. členom ZDen.
Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke in navaja, da je odločba nezakonita, ker je začasna odredba izdana na podlagi 68. člena ZDen. Izdana bi morala biti po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) kot kasneje sprejetega zakona. ZLPP predvideva, da je začasna odredba izdana lahko le v okviru stvarnega ali lastninskega deleža, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe. V vseh vlogah, ki jih je denacionalizacijski upravičenec naslovil na upravne organe pred 7.6.1993 (11. člen ZLPP), in sicer z dne 25.3.1992, 19.1.1993 in 3.12.1992, je ta tako v denacionalizacijskem zahtevku kot tudi predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno zahteval le vrnitev oziroma zavarovanje nacionaliziranih nepremičnin in premičnin. V svoji vlogi z dne 19.1.1993 izrecno navaja, da ne zahteva tistega dela, ki ni bil odvzet njegovemu pravnemu predniku, torej ne celotne tovarne, temveč samo tisti del, ki je bil zaplenjen pravnemu predniku. V vlogi z dne 25.3.1992 navaja, da zahteva vrnitev nepremičnin in premičnin, ki so bile odvzete v letu 1948. Predlog za izdajo začasne odredbe z dne 3.12.1992 se povsem ujema z nepremičninami, podržavljenimi z nacionalizacijskima odločbama oziroma premičninami (delovnimi napravami, stroji in pritiklinami), navedenimi v zaplembenih zapisnikih in zapisniku Okrožnega sodišča v ... S strani upravičenca je bila razširitev denacionalizacijskega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe postavljena kasneje, in sicer šele 25.1.1995, ko je ta zahteval, da se mu kot odškodnina za manjvrednost vrne nadomestna nepremičnina, in sicer podjetje O.. V tej vlogi je postavil tudi vprašanje veljavnosti pogodbe, sklenjene dne 24.9.1992 med skladom in oljarno. Tožnik kot zavezanec je že 17.9.1993 s pripravljalnim spisom sporočil upravičencu, da mu je pripravljen vrniti zahtevano nepremično in premično premoženje. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je prvostopni organ v tej zadevi že izdal novo začasno odredbo z dne 13.1.1997 in dopolnilo k njej dne 11.3.1997. Zoper citirane odločbe so bile vložene pritožbe, o katerih je bilo odločeno s sklepoma z dne 20.5.1997 in z dne 17.5.1997. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Prizadeti stranki na tožbo nista odgovorili.
Tožba je utemeljena.
Tožnik utemeljeno ugovarja zakonitosti izpodbijane odločbe, ker naj bi upravni organ začasno odredbo v zvezi z denacionalizacijskim zahtevkom po vrnitvi podržavljenega podjetja O., oprl na napačen zakon (ZDen). Tožena stranka je navedeno nezakonitost spregledala. V zadevah, ko gre za denacionalizacijo družbenih podjetij, po uveljavitvi določb ZLPP, se za te primere določba 68. člena ZDen ne more več uporabljati. ZLPP kot poseben in kasnejši predpis v drugem poglavju posebej ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih upravičenci do denacionalizacije uveljavljajo do podjetij, ki se po tem zakonu preoblikujejo oziroma njihovih sredstev (9. člen). Ta zakon določa tudi končni rok za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, to je 7.6.1993 (11. člen). V 2. odstavku 15. člena pa določa, da, če upravičenec do navedenega roka ni vložil takega predloga, se podjetje lastninsko preoblikuje v skladu z zakonom in v tem primeru pripada upravičencu le odškodnina v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije. Da se zaradi postopkov denacionalizacije ne bi bistveno podaljševal proces lastninskega preoblikovanja podjetij, je ZLPP določil končni rok za vlaganje začasnih odredb in določil tudi posledice, če jih upravičenci do roka ne bi vložili. Zakon s tem ni posegel v pravice, ki jih imajo denacionalizacijski upravičenci po ZDen, ampak je le sledil enemu izmed temeljnih načel ZDen, da se s popravljanjem krivic ne sme delati novih. Podjetjem, ki se zaradi denacionalizacijskih postopkov ne bi mogla v ustreznem času olastniniti, bi lahko nastala nepopravljiva gospodarska škoda z vsemi svojimi posledicami. Zato se po uveljavitvi ZLPP za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij lahko uporabljajo le določbe tega zakona in se za take primere določba 68. člena ZDen ne more več uporabljati.
Tožena stranka bo morala v skladu s pripombami v tej sodbi, ki so obvezne, o pritožbi ponovno odločiti. Glede na navedeno, sodišče v tem upravnem sporu drugih tožbenih navedb ni presojalo.
Glede na navedeno in glede na odgovor tožene stranke, podan v zvezi s tožbo, iz katerega je razvidno, da je bila izpodbijana odločba že izvršena, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) ter 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).