Jedro

Ko gre za spor o tem, ali neka stvar spada v zapuščino ali ne, sta prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo obligatorni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo in Z. P. napotilo na pravdo, da zoper R. K. vloži tožbo za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi ½ nepremičnin parc. št. 1729/10, vl. št. 2051, k. o. D.. Za vložitev tožbe je določilo 30-dnevni rok po pravnomočnosti sklepa in opozorilo, da bo nadaljevalo postopek ne glede na zahtevke, na katere se nanaša napotitev, če ustrezna tožba ne bo pravočasno vložena. Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravde, če bo ustrezna tožba pravočasno vložena.

(2) Zoper navedeni sklep se pritožuje dedinja R. K. (vdova). Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga ne navaja, stroškov ne priglaša. Meni, da je vložitev tožbe zoper njo nepotrebna, saj njen pokojni mož gotovo ni imel nobene nepremičnine.

(3) Udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni zapuščinski zadevi za spor med dediči o tem, ali nepremičnina parc. št. 1729/10, vl. št. 2051, k. o. D,, spada v zapuščino. Tako trdi dedič Z. P. (šlo naj bi za skupno premoženje zapustnika in R. K., ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze), nasprotuje pa mu dedinja R. K. (šlo naj bi za njeno posebno premoženje), ki v pritožbi svoje nestrinjanje zgolj ponavlja. V opisanem položaju mora sodišče vselej prekiniti postopek in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. tč. 212. čl. in 1. odst. 213. čl. Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami; od tu ZD). Sodišče prve stopnje je navedenim zakonskim določbam sledilo. Na pravdo je pravilno napotilo Z. P., saj je v zemljiški knjigi kot lastnica sporne parcele do celote vknjižena R. K..

(6) Pritožbeno sodišče je opravilo še uradni preizkus izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP, v zvezi s 366. čl. ZPP in 163. čl. ZD), ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP. Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.