Jedro

Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravnine po preteku šestih mesecev. Ker je delavec umrl pred pretekom šestih mesecev in je bila torej razlog za prenehanje delovnega razmerja njegova smrt, mu odpravnina ne pripada.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.740.621,56 SIT s pripadki in ji povrniti pravdne stroške, oboje v roku 8 dni. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 221.603,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje, v 15 dneh.

Zoper sodbo se tožeča stranka pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice ugodi s stroškovnimi posledicami. Navaja, da se status presežnega delavca pridobi z dnem dokončnosti odločitve delodajalca in ne šele z dnem prenehanja delovnega razmerja, tako kot je to štelo sodišče. V konkretnem primeru, je s potekom ugovornega roka zoper sklep delodajalca z dne 16.12.2002, pravni prednik tožnice (delavec tožene stranke), P. T., s potekom ugovornega roka postal presežni delavec z dnem in 30.12.2002 in je s tem dnem tudi pridobil pravico do odpravnine. Rok za izplačilo odpravnine je po menju pritožnice drugotnega pomena. Že status presežnega delavca daje delavcu pravico do odpravnine, ki je materialnopravno upravičenje in tako kot plača delavca namenjeno preživljanju ne le delavca, ampak tudi njegove družine. Odpravnina je kot materialna pravica tudi podedljiva. Meni, da je določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in Sporazum z dne 3.12.2003, o končnem roku izplačila na dan prenehanja delovnega razmerja, potrebno razlagati upoštevaje delovno pravno načelo "v prid delavca". Glede na to, da je status presežnega delavca osnova za izplačilo odpravnine, je obveznost torej izpolnljiva bodisi prej ali kasneje, glede na okoliščine. V sporazumu z dne 3.12.2003, je poleg tega povsem jasno zapisano, da bo delodajalec plačal odpravnino najkasneje na dan prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni, da je obveznost lahko izpolnljiva tudi prej. Le nepredvidljivo objektivno nastalemu dejstvu smrti P. T. gre pripisati, da je prenehanje delovnega razmerja nastopilo na dan smrti in ne po preteku odpovednega roka. Zaradi smrti moža, tožnica ne more biti prikrajšana za odpravnino. Odločitev sodišča je zato tudi v nasprotju z splošno veljavnimi načeli pravičnosti.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da so določila sporazuma, ki sta ga sklenila tožena stranka in pokojni mož tožnice, jasna.

Delavcu pripada odpravnina šele, ko mu preneha delovno razmerje kot tehnološko presežnemu delavcu, ne pa prej.

Tožničin mož pa je umrl v času odpovednega roka in je v času smrti še vedno imel veljavno sklenjeno delovno razmerje, tožena stranka pa mu je izplačevala vse obveznosti iz delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava ni podan. Na nesporno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje materialno pravo povsem pravilno uporabilo in se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki so ga pripeljali do zaključka, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Sporazum, sklenjen med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke o prenehanju delovnega razmerja (priloga A3) in sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov, ki ga je izdala tožena stranka, z dne 16.12.2002 (priloga A4), sta bila sprejeta oziroma sklenjena v času veljavnosti Zakona o delovnih razmerjih Ur. l. RS, št. 14/90 s spremembami in dopolnitvami - ZDR. Po tem zakonu je odpravnina po 36.f členu, pripadala le tistemu delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu (36.e člen oziroma 12. točka 100. člena ZDR). Delodajalec je bil dolžan izplačati takšno odpravnino samo v primeru, če je delavcu prenehalo delovno razmerje na takšen način. 17. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97) pa je v 14. točki določal, da so morale biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Te določbe so povzete tudi v sklepu tožene stranke z dne 16.12.2002 in v sporazumu tožene stranke in pravnega prednika tožeče stranke, sklenjenem nekaj dni pred navedenim sklepom. Iz obeh dokumentov je razvidno, da bi pravnemu predniku tožeče stranke delovno razmerje prenehalo z dnem 30.6.2003, to je po preteku 6 mesecev od dneva dokončnosti sklepa z dne 16.12.2002, ki je postal dokončen dne 30.12.2002 (priloga A4). Vendar je tožničin mož dne

29.4.2003, torej v času teka odpovednega roka, umrl. Razlog za prenehanje delovnega razmerja je bila torej njegova smrt (75., 78. člen Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS., št. 42/2002), zato mu odpravnina po sporazumu oziroma sklepu in ne po 3. odstavku 36.f člena ZDR, ne pripada. Za primer prenehanja delovnega razmerja zaradi smrti, je zakonodajalec predvidel drugačne rešitve za premostitev težav družine pokojnega delavca (na primer družinsko pokojnino, odpravnino in oskrbnino v primeru, ko vdova ali vdovec po zakončevi smrti ne izkaže pogojev za pridobitev družinske pokojnine, pravico do pogrebnine in posmrtnine, pravico do solidarnostne pomoči). Sporazum pravnega prednika tožeče stranke in tožene stranke (priloga A3), je jasen in ne zahteva posebnega tolmačenja (1. odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika). V 3. točki sporazuma je jasno določeno, da bo delodajalec odpravnino izplačal ob prenehanju delovnega razmerja. Glede na jasne določbe sklepa in sporazuma, ki so v skladu z že navedenimi materialnopravnimi predpisi, je pravno irelevantno sklicevanje pritožbe na določbo 3. točke sklepa (priloga A4), da bo odpravnina izplačana najpozneje s plačo za zadnji mesec delovnega razmerja. Glede na povedano, tožničenemu možu odpravnina ne pripada, saj je kot povedano, do prenehanja delovnega razmerja prišlo zaradi njegove smrti, zato določba o tem, kdaj naj bi bila odpravnina izplačana, na pravilnost odločitve ne more vplivati.

Pritožba se glede na vse povedano pokaže kot neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe. Ker odgovor na pritožbo k odločitvi sodišča prve stopnje ni pripomogel, ne gre za stroške potrebne za pravdo, zato jih tožena stranka nosi sama (1. odstavek 155. člena ZPP).