Jedro

Ker obstaja možnost, da bo tožnik (kljub zavrženju njegove tožbe in torej neuspehu v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč) sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, moral državi vrniti, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. ali 49. členu ZBPP, je sodišče tožniku, priznalo pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so bili stroški odvetniku priznani previsoko.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevek prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: organ za BPP) odločil, da se odvetniku A. A. v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je ta dolžan izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 1.713,90 EUR, in sicer z nakazilom na njegov transakcijski račun (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V preostalem delu je organ za BPP zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrnil (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je odvetnik A. A. organu za BPP dne 11. 1. 2022 predložil napotnico v zvezi z izvedeno brezplačno pravno pomočjo, ki je bila odobrena B. B. za postopek pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici opr. št. P 17/2020. V nadaljevanju obrazložitve so po posameznih alinejah navedeni stroški, do katerih je v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) upravičen odvetnik v skupnem znesku 1.713,90 EUR. Odvetniku je organ za BPP priznal 600 točk za tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, 400 točk za zastopanje v mediaciji dne 27. 5. 2020, 400 točk za odgovor na ugovor, 400 točk za prvo pripravljalno vlogo, 400 točk za zastopanje dne 27. 10. 2020 in 150 točk za urnino ter 60 točk za odsotnost iz pisarne, 300 točk za drugo pripravljalno vlogo, 200 točk za zastopanje dne 29. 3. 2021, 250 točk za urnino in 60 točk za odsotnost iz pisarne, 50 točk za dokazni predlog, 60 točk za odsotnost iz pisarne dne 23. 4. 2021, po 200 točk za pripravljalne vloge z dne 30. 4. 2021, 23. 7. 2021, 14. 9. 2021, 29. 12. 2021, 200 točk za zastopanje dne 3. 1. 2022 in 60 točk za odsotnost iz pisarne ter 53,9 točk za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, kar znaša skupaj 4.443,9 točk oziroma 2.248,9 točk, upoštevaje peti odstavek 17. člena ZOdv. Glede na vrednost točke (0,60 EUR) znaša nagrada odvetnika 1.349,34 EUR. K odmerjenim in priznanim stroškom je organ za BPP prištel še kilometrino v višini 74,00 EUR ter 22 % DDV, ki znaša 313,13 EUR.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper I. točko izreka sklepa. Meni namreč, da je organ za BPP odvetniku stroške v višini 1.713,90 EUR odmeril previsoko. Ker je vrednost tožbenega zahtevka 10.275,00 EUR, bi ob vrednosti zahtevka v razponu od 6.000,00 do 12.000,00 EUR, moral organ odvetniku po mnenju tožnika odmeriti stroške v višini zgolj 292,80 EUR. Tožnik zato sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu odpravi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

5. Odvetnik A. A., ki v tem postopku nastopa kot stranka z interesom, v odgovoru na tožbo meni, da tožnik za vložitev tožbe ne izkazuje pravnega interesa. Izpodbijana odločitev namreč po njegovem mnenju ne posega v tožnikov pravni položaj. V kolikor bi tožnik v pravdni zadevi, v kateri mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel, bi sodišče moralo nasprotni stranki naložiti plačilo vseh odvetniških stroškov in ne zgolj polovice stroškov, kot so bili odvetniku priznani z izpodbijano odločbo, kar pomeni, da bi tožnik moral prejeti več, kot znašajo odmerjeni stroški odvetnika. V kolikor pa tožnik v pravdni zadevi ne bi uspel, mu stroškov ne bi bilo treba vrniti. Dolžnost vračila plačanih stroškov namreč velja samo v primeru uspeha in prejema premoženjske koristi. V obravnavani zadevi glede na izid pravdnega postopka tožnikov premoženjski interes in s tem tudi njegov pravni interes ne bo prizadet. Ker tožnik odločitve o odmeri stroškov ne more izpodbijati, bi sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa moralo tožbo zavreči. 6. Tožba pa tudi po vsebinski plati po mnenju stranke z interesom ni utemeljena. Tožnik namreč meni, da se višina nagrade in izdatkov odvetniku za celoten postopek na prvi stopnji odmeri pavšalno in zgolj enkrat glede na vrednost tožbenega zahtevka, ne glede na število pisnih vlog odvetnika in ne glede na število narokov, ki se jih odvetnik v zadevi udeleži. Takšna ureditev je bila v veljavi v času od leta 2009 do leta 2015. Po sedaj veljavni OT odvetniku pripada nagrada za vsako posamezno opravljeno procesno dejanje v okviru pravdnega postopka, in sicer glede na vrednost odvetniške storitve po tarifni številki 18 OT. Organ za BPP je tako odvetniške stroške po mnenju stranke z interesom odmeril pravilno.

7. Glede na obrazloženo stranka sodišču predlaga, da tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika zavrže, podrejeno pa, da jo zaradi neutemeljenosti zavrne in tožniku naloži, da mora stranki z interesom povrniti stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Glede ugovora aktivne legitimacije tožnika, ki ga v odgovoru na tožbo podaja stranka z interesom, sodišče pojasnjuje, da se po uveljavljeni upravno sodni praksi1 upravičencu do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o odmeri nagrade odvetniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči prizna, če je z izpodbijanim sklepom odvetniku priznana nagrada, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa v tožbi zatrjuje, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) namreč predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan državi povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči. Za takšen primer gre, ko se naknadno (to je po plačilu brezplačne pravne pomoči) ugotovi, da je upravičenec brezplačno pravno pomoč zaradi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP prejel neupravičeno (43. člen ZBPP), ali ko se ugotovi, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (deloma ali v celoti) uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, iz naslova katerih lahko vrne plačana sredstva brezplačne pravne pomoči (48. člen ZBPP). Sredstva pa je dolžan upravičenec državi vrniti tudi v primeru, ko se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj upravičenec ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi delno ali v celoti zmogel povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (49. člen ZBPP).

10. Ker glede na opisano zakonsko ureditev obstaja možnost, da bo tožnik (kljub zavrženju njegove tožbe in torej neuspehu v zadevi opr. št. P 17/2020) sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, moral državi vrniti, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. ali 49. členu ZBPP, je sodišče tožniku, upoštevaje uveljavljeno sodno prakso, priznalo pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so bili stroški odvetniku priznani previsoko.

11. Tožnik odločitvi organa za BPP o odmeri stroškov po vsebini nasprotuje, ker meni, da bi morali biti stroški odvetniku priznani glede na vrednost spornega predmeta v višini zgolj 292,80 EUR.

12. ZOdv v petem odstavku 17. člena pri vrednotenju odvetniških storitev, opravljenih v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči, napotuje na uporabo OT, ko določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Po sedaj veljavni OT, ki je veljala tudi v času izvedbe odvetniških storitev v pravdnem postopku opr. št. P 17/2020 (to je v letih od 202o do 2022)2, se vrednost storitve odvetnika določi s številom točk (prvi odstavek 4. člena OT), v primeru, če vrednost storitve ni določena s številom točk, pa njeno vrednost določi odvetnik s številom točk glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela OT (drugi odstavek 4. člena OT), pri čemer določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka (tretji odstavek 4. člena OT). Po lestvici iz tarifne številke 18 OT, ki določa vrednost točk odvetniške storitve v pravdnem postopku, se odvetniku za sestavo tožbe v primeru, ko znaša vrednost obravnavanega (spornega) predmeta od 10.000 do 20.000 EUR, prizna 400 točk. Glede na vrednost predmeta po tarifni številki 18 OT se odvetniku prizna nagrada tudi za izvedbo drugih storitev, ki jih ta opravi v postopku, kot so to npr. sestava obrazloženih pripravljalnih vlog, podaja dokaznih predlogov, zastopanje na narokih za glavno obravnavo itd. 13. Ker je bila v pravdnem postopku opr. št. P 17/2020 vrednost spornega zahtevka opredeljena v višini 10.275,00 EUR (kar med strankama niti ni sporno), je organ za BPP odvetniku nagrado v tem postopku po posameznih postavkah za vsako od posameznih opravil, ki so bila potreba v postopku, pravilno odmeril glede na vrednost spornega predmeta po tarifni številki 18 OT, v višini, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

14. Odvetniški stroški, do katerih je upravičen odvetnik, predstavljajo po drugem odstavku 2. člena OT skupno ceno posameznih odvetniških storitev in izdatkov, ki so bili potrebni za izvršitev dela, ti pa se povečajo še za davek na dodano vrednost v primeru, če je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Organ za BPP je zato ravnal v skladu s predpisi, ko je pri izračunu skupne vrednosti odvetniške storitve seštel vrednosti posameznih odvetniških opravil in izdatkov, do katerih je upravičen odvetnik po OT, in na ta način izračunal skupni znesek plačila, ki se izplača izvajalcu brezplačne pravne pomoči. 15. Ker je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi podatkov upravnega spisa, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporna je bila le pravna presoja pravilnosti uporabe materialnega prava, to je vprašanje, ali so bili nagrada in stroški odvetniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči odmerjeni v skladu s predpisi.

K točki II izreka:

17. Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo zahtevala povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Stranka z interesom, ki je objektivno gledano uspela s svojim podredno postavljenim predlogom v odgovoru na tožbo, naj se tožba zavrne kot neutemeljena, je načeloma upravičena do povračila stroškov postopka. V odgovoru na tožbo, vloženem po odvetniku, je stroške tudi specificirala v skladu z odvetniško tarifo. Vendar je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo so potrebni stroški, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča.3

18. Po presoji sodišča pa stranka z interesom v odgovoru na tožbo takšnih navedb ni podala. Za odločitev sodišča je bila namreč bistvena presoja, ali so bili odvetniški stroški stranki z interesom kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči priznani v pravilnem znesku, upoštevaje vrednost spornega predmeta v zadevi opr. št. P 17/2020. V zvezi s tem vprašanjem je stranka z interesom v odgovoru na tožbo le na splošno navedla, da so bili stroški odvetniku priznani pravilno v skladu s sedaj veljavno OT. S to navedbo pa stranka z interesom po presoji sodišča ni prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma ni vplivala na odločitev sodišča, ki je tudi samo dolžno poznati pravo in ga pravilno uporabiti. Priglašenih stroškov postopka zato sodišče stranki z interesom ni priznalo, saj ti niso bili potrebni za postopek v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Tako sodba in sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1258/2010 z dne 20. 10. 2010 , sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1860/2019 z dne 14. 1. 2020 ter sklep Upravnega sodišča RS opr. št. II U 74/2022 z dne 16. 3. 2022. 2 Po drugem odstavku 12. člena OT odvetniku pripada nagrada za storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. 3 Sklep VS RS I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.