Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba in sklep I U 1635/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1635.2011 Upravni oddelek

dostop do informacij javnega značaja pravni interes obstoj dokumenta
Upravno sodišče
26. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S tem, ko je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke namreč ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.

Tožnik v tožbi ne navaja prepričljivo, zakaj meni, da bi organ z zahtevanim dokumentom lahko razpolagal. Sodišče, prav tako kakor tožena stranka, za to ne vidi razumnega razloga. Tožnik tudi ni podal utemeljenega dvoma zakaj meni, da bi organ namenoma v nasprotju z obveznostjo iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije.

Izrek

I. Tožba tožnika zoper odločbo tožene stranke, s katero je odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška št. 020-695/2008 z dne 15. 1. 2010 odpravila v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do naslednjih dokumentov: Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo z dne 22. 6. 1979, sklep Skupščine Krajevne skupnosti A. o delnih odmikih zazidljivosti po GUP-u z dne 7. 5. 1979, soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine B. št. 3/17-320-125/79 z dne 4. 6. 1979 in zapisnik o ustni obravnavi 4/4-351-474/79 z dne 11. 7. 1979 in s katero je odločil, da je organ dolžan prosilcu v 31. dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo z dne 22. 6. 1979, Sklep skupščine krajevne skupnosti A. o delnih odmikih zazidljivosti po GUP z dne 7. 5. 1979, Soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine B. št. 3/17-320-125/79 z dne 4. 6. 1979 in Zapisnik o ustni obravnavi št. 4/4-351-474/79 z dne 11. 7. 1979 se zavrže. II. Tožba se v preostalem delu, glede dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca z dne 9. 6. 2008 z dopolnitvami zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbi tožnika delno ugodila in odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška v delu, ki je razviden iz izreka odločbe. V preostalem delu je pritožbo tožnika zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka v okviru ogleda in kameram ugotovila, da se pri organu nahajajo naslednji dokumenti: Pogodba o oddaji stavnega zemljišča v uporabo z dne 22. 6. 1979, s katero ta pogodba izkazuje upravičenost razpolaganja z zemljišči parc. št. ... k.o. T. in parcelna št. ... k.o. T. s strani Stanovanjske zadruge R., sklep Skupščine Krajevne skupnosti A. o delnih odmikih zazidljivosti po GUP z dne 7. 5. 1979, iz katerega izhaja, da sklep vsebuje izdana dovoljenja s strani KZ A., soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občina B. z dne 4. 6. 1979 in zapisnika o ustni obravnavi z dne 11. 7. 1979. Zato je ugotovila, da navedeni dokumenti po vsebini predstavljajo informacije javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi kriteriji, ki za informacijo javnega značaja izhajajo iz prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). V zvezi z zapisnikom o ustni obravnavi z dne 11. 7. 1979 tožena stranka pojasnjuje, da na podlagi vpogleda v ta zapisnik ocenjuje, da niso utemeljene pritožbene navedbe v tem, da je bil originalni zapisnik zamenjan z drugim zapisnikom z isto številko in istim datumom. Zapisnik je zapisan ročno in je v precej slabem stanju. Papir je oguljen in preparel, kar kaže na to, da gre za dokument, ki je nastal v letu 1979. Hkrati v zapisniku ni nobenih popravkov, izbrisov ali drugih podatkov, ki bi kazali na to, da je bil dokument kakorkoli drugačen. Ob ogledu in kameram pa je tožena stranka ugotovila, da v spisih, ki se nahajajo pri organu in se nanašajo na gradnjo osmih stanovanjskih hiš investitorja Stanovanjska zadruga R., ni naslednjih dokumentov, ki jih je zahteva prosilec: Potrdil, dokazil in ZK izpiskov za zemljišča parc. št. … k.o. T., ki bi izkazovala lastništvo oziroma upravičenost razpolaganja s temi zemljišči s strani investitorja Stanovanjska zadruga R. oziroma komunalne skupnosti (obstaja le zgoraj navedena pogodba o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, ki se nanaša na zemljišči s parc. št. ...), projekt dovozne poti ..., projekt kanalizacije s hišnimi priključki št. ... iz julija 1979, projekt za PTT omrežje, obvezne priloge k lokacijski odločbi, razen zgoraj navedenega soglasja KS A. z dne 7. 5. 1979, uporabno dovoljenje za V. ulico in dokazilo o objavi sklepa skupščine občine B. o veljavnosti odmika od urbanističnega načrta št. 6-+15/79 z dne 13. 6. 1979 v uradnem listu. Pristojna predstavnica urada je v zvezi z manjkajočimi dokumenti pojasnila, da uporabnega dovoljenja za V. ulico ni, ker ni bilo izdano, ostali dokumenti pa so očitno izgubljeni. O tem je organ poročal tudi Sektorju za upravno inšpekcijo na Ministrstvu za javno upravo in v tem poročilu pojasnil, da vloge prosilca glede manjkajočih listin in projekta ni nikomur odstopil, ker za hranjenje teh dokumentov ni pristojen noben drug organ. Gradivo, ki je predmet zahteve prosilca, se je nahajalo v arhivu bivše občine Ljubljana Šiška, organ pa ga je prevzel leta 195 ob ukinitvi občin. Gradivo je staro približno 30 let in očitno ni ohranjeno v celoti oziroma se je delno izgubilo. Tožena stranka ob upoštevanju vseh okoliščin ni zaznala suma morebitnega skrivanja ali uničenja gradiva na strani organa. Glede na to, da gre za arhivsko gradivo, ki ni nastajalo pod okriljem organa, ampak ga je ta prevzel od bivše občine Ljubljana Šiška in ob upoštevanju dejstva, da so potekli roki za kakršnokoli pravno ukrepanje zoper domnevno sporno gradnjo hiš, organ po oceni tožene stranke nima razlogov, da bi dokumentacijo skrival ali celo uničil. Zato v zvezi s tem ne more izvajati nadaljnjih ukrepov. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da nima nobenega razumnega razloga, da bi dvomila v navedbe organa, da mu je na ogledu predložil vse gradivo, ki v zvezi z zahtevo prosilca pri njem obstaja. Pri tem pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki obstaja oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja izdelal oziroma pridobil in z njim tudi razpolaga v materialni obliki. Poudarja, da pridobivanje dokumenta, s katerim organ v trenutku reševanja zahtevka prosilca ne razpolaga, predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ. Tožena stranka je tudi zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov postopka glede na določbo 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, skladno s katerim breme stroškov v upravnem postopku nosi tisti, na katero zahtevo se je postopek začel. Enako velja tudi za stroške, priglašene v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 28. 7. 2011. 2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obširni tožbi med drugim navaja, da je tožena stranka v nasprotju z njej znanim dejstvom v nasprotju z njeno pravnomočno odločbo št. 021-0103/2007/7 z dne 17. 3. 2008 brez predhodnih ugotovitvenih postopkov opravila ogled in camera, ki je citira in neutemeljeno dopušča možnost, da nekaterih dokumentov v spisih sploh ni bilo in glede na regulative ni izvedla ugotovitvenega postopka ali smiselno odločala ali pojasnila zavrnitev videnih, zamenjanih, odtujenih ali ponarejenih javnih listin, dokumentov, o katerih se ni izrekel prvostopni organ in tudi ne tožnik. V obširni tožbi navaja dejstva o domnevnih lažnih, neresničnih in izginulih dokumentih ter izjavah, ki naj bi porajale dvom v resničnost ugotovitve neobstoja zahtevanih dokumentov. Navaja tudi, da nekateri dokumenti niso pravi, da so lažni. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, predlaga pa tudi ugotovitev ničnosti vloge izvršnemu svetu SOB Ljubljana Šiška in sklep Skupščine KS A. o odmikih zazidljivosti po 3. sklepu Skupščine krajevne skupnosti A. z dne 7. 5. 1979. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti nasprotuje navedbam tožnika in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

4. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik vložil tožbo zoper več upravnih aktov, katero pa je sodišče s sklepom z dne 24. julij 2012 razdružilo, tako da je predmet tega postopka le tožba zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-60/2010/25 z dne 1. 8. 2011, v zvezi z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška št. 020-695/2008 z dne 15. 1. 2010. K 1. točki izreka:

5. Sodišče je zavrglo tožbo tožnika zoper odločitev tožene stranke, s katero je ta delno odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška št. 020-695/2008 z dne 15. 1. 2008 odpravila v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do naslednjih dokumentov: Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo z dne 22. 6. 1979, sklep Skupščine Krajevne skupnosti A. o delnih odmikih zazidljivosti po GUP-u z dne 7. 5. 1979, soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine B. z dne 4. 6. 1979 in zapisnik o ustni obravnavi 4/4-351-474/79 z dne 11. 7. 1979 in s katero je odločila, da mora organ zgoraj navedene dokumente tožniku posredovati v 31 dni. Po presoji sodišča namreč pravnega interesa za vložitev tožbe v tem delu ne izkazuje. Upravni spor je namreč dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravnovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. S tem, ko je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke namreč ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. Sodišče je v tem delu tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

6. Tožba v preostalem delu ni utemeljena.

7. Pravno vprašanje v zadevi je, ali je tožnik upravičen do pridobitve zahtevane informacije. Prosilec je do pridobitve informacije upravičen, če gre za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentiranega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz tega določila jasno izhaja, da ima zavezanec zakonsko obveznost, da ustrezno posreduje zahtevani dokument, če zavezanec zahtevani dokument ima, oziroma, če se dokument pri zavezancu nahaja. Če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma, če se informacija pri organu ne nahaja, potem prosilec tudi nima pravice zahtevane informacije pridobiti.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka razumno obrazložila, da nima nobenega dvoma, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki bi se sicer nahajala pri organu v smislu ZDIJZ. Sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke in ne bo ponavljalo razlogov za utemeljitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

9. Tožnik v tožbi ne navaja prepričljivo zakaj meni, da bi organ z navedenim dokumentom lahko razpolagal. Sodišče, prav tako kakor tožena stranka, za to ne vidi razumnega razloga. Tožnik tudi ni podal utemeljenega dvoma zakaj meni, da bi organ namenoma v nasprotju z obveznostjo iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 3. točki izreka:

11. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia