8. 7. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Liljane Maček, Borovnica, ki jo zastopa Odvetniška družba Kobentar, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 8. julija 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča št. Cst 240/2020 z dne 16. 7. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 899/2020 z dne 1.6. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica zatrjuje, da izpodbijana ureditev posega v njene ustavne pravice. Bila naj bi v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj naj bi pod desetletno obdobje subsumirala vse situacije brez presoje ozadja, s čimer naj bi izenačevala različne skupine položajev, ki naj bi bili po svoji naravi v bistvenem različni. Ta ureditev naj ne bi zasledovala namena odpusta obveznosti. Zaradi v njej določenega nerazumno dolgega desetletnega obdobja naj bi bila v nasprotju s 23. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje izpodbijanih določb z navedenima določbama Ustave.

2.Pobudnica je v pobudi podala tudi očitke o kršitvah človekovih pravic zoper odločitvi sodišč iz 1. točke izreka tega sklepa, s katerimi je bil zavrnjen njen predlog za odpust obveznosti in predlagala razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje. Očitek temu sodišču je, da je odločilo brez presoje okoliščin primera, obe odločitvi sodišč pa naj bi odstopali od ustaljene sodne prakse.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. V takšnem primeru morebitna ugoditev sami pobudi ne zadošča, saj na pobudnikov položaj ne more vplivati. Zato pobudnica za pobudo ne izkazuje pravnega interesa in jo je treba zavreči. Pobuda se v takem primeru lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Le s takó vloženo ustavno pritožbo je izkazan pravni interes za pobudo.

5.Glede na navedbe v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb je Ustavno sodišče v obravnavani zadevi štelo, da je pobudnica vložila tudi ustavno pritožbo zoper v 1. točki izreka navedena sklepa sodišč. Z njo bi lahko utemeljila pravni interes za pobudo, vendar pa je njena ustavna pritožba vložena prepozno in jo je Ustavno sodišče zato zavrglo (1. točka izreka). S prepozno vloženo ustavno pritožbo pa pobudnica prav tako ne more izkazati pravnega interesa za pobudo. Glede na to je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je pritožnica pooblaščenko pooblastila tudi za vložitev ustavne pritožbe.