Jedro

Če udeleženec zemljiškoknjižnega postopka trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa, da se ne sklada s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča, ki je vpis dovoljeval, ni mogoče uporabiti določb ZZK-1, ki urejajo odpravo pomotnega vpisa. Te določbe pridejo v poštev zgolj, če se opravljeni vpis v zemljiški knjigi ne sklada z dovoljenim vpisom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo popravnega sklepa predlagateljice I. K. v 4. točki izreka glede vknjižbe pravice brezplačnega uživanja v korist predlagateljice do ¼ in korist njene matere M. M. do ¾ na parceli 2748/5 k.o. ....

Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica in navaja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo popravnega sklepa po določilih Zakona o pravdnem postopku in po določilu 200. člena ZZK-1. Do napake v obravnavani zadevi je prišlo v okviru zemljiškoknjižnega postopka, saj je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom z dne 10.12.1990 Dn. št. 1164/90 pomotoma pod tč. 4. navedlo, da se vknjiži pravica brezplačnega uživanja parcele 2748/5 v korist vsakokratnega lastnika stanovanjske hiše vpisane pri vložku 2063 k.o. ..., pri čemer za tako odločitev zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage. Podlaga za vknjižbo lastninske pravice je zgolj sklep o dedovanju, ki je bil po uradni dolžnosti vpisan v zemljiško knjigo. Podana je torej podlaga, da zemljiškoknjižno sodišče pomoto odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena z omenjenim zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. Slednji pa glede neurejenih vprašanj glede postopka napotuje na smiselno uporabo določil Zakona o pravdnem postopku (37. člen ZNP). Po določilu 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Napake, ki se odpravljajo s popravnim sklepom, se torej ne smejo nanašati na napake v vsebinski odločitvi oziroma pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa. Gre za napake, ki se nanašajo na tehniko pisne redakcije, ne pa na odločanje o utemeljenosti samega zahtevka (prim. Ude, komentar k 328. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga). Predlagateljica v danem primeru predlaga popravo sklepa Dn. št. 1164/90, ki je bil izdan po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni M. M., in sicer vsebinsko, tako da se spremeni uživalec pravice do brezplačnega uživanja parcele 2748/5 iz vsakokratnega lastnika stanovanjske hiše, vpisane pri vl. št. 2063 k.o. ..., na osebi z imenoma M. M. in I. K.. Torej ne gre za odpravo tehnične napake, ki bi jo sodišče prve stopnje lahko popravilo s popravnim sklepom po določilu 328. v zvezi s 332. členom ZPP, 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1, zato je sodišče prve stopnje predlog za popravo sklepa po določilih ZPP utemeljeno zavrnilo. Prav tako pa je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v danem primeru ni mogoče uporabiti določila 200. člena ZZK-1 o odpravi pomanjkljivosti vpisa. Vpis izveden v zemljiški knjigi je namreč skladen z dovoljenim vpisom po sklepu Dn. št. 1164/90 z dne 10.12.1990 in ne gre za situacijo, kot jo ureja 200. člen ZZK-1. V obravnavanem primeru predlagateljica namreč trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa, da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval, to napako pa bi morala odpraviti že v prvotnem zemljiškoknjižnem postopku z vložitvijo ustreznega pravnega sredstva zoper zemljiškoknjižni sklep. Ker tega ni storila, ji sedaj preostane zgolj, da doseže drugačno zemljiškoknjižno stanje v pravdnem postopku, v katerem bo dokazovala materialnopravno nepravilnost vpisa. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1. Sklep je sprejelo po sodnici posameznici ob smiselni uporabi določila 1. odstavka 366.a člena ZPP.